Denarna obveznost, v zavarovanje katere se lahko ustanovi hipoteka, ne spada med obveznosti, ki prenehajo s prenehanjem pravne osebe. Obveznost ne preneha niti v primeru, če preneha pravna oseba, ki je glavni dolžnik brez pravnega nasledstva, saj takega pravila ne določa noben zakon.
S prenehanjem pravne osebe preneha samo njena odgovornost za obveznosti, ne pa tudi obveznost sama.
Nepriglasitev terjatve upnika v stečaju glavnega dolžnika ima za upnika zgolj to posledico, da poroku odškodninsko odgovarja, ne pa da obveznost preneha.
zaupanje v zemljiško knjigo – načelo zaupanja v zemljiško knjigo – dobra vera
Načelo zaupanja v zemljiško knjigo je veljalo že v času pred uveljavitvijo SPZ in ZZK-1.
Načelo zaupanja v zemljiško knjigo, ne varuje brezpogojno, potrebna je namreč dobra vera. Ta se domneva. Izhodiščni položaj je namreč v načelu zaupanja v zemljiško knjigo, slaba vera pa je izjema, ki jo mora zatrjevati in dokazati nasprotnik. V zvezi s tem je treba upoštevati, da ima novi pridobitelj nepremičnine t. i. poizvedovalno (raziskovalno) dolžnost, ki se izkazuje skozi potrebno skrbnost, da razišče zunanje okoliščine, ki lahko kažejo na že obstoječo ali vsaj pričakovano pravico, s katero je nepremičnina, ki jo pridobiva, obremenjena.
Toženec je dolžan z ustrezno mero skrbnosti poizvedovati o morebitnih pravicah tretjih zgolj, v kolikor na takšno možnost nakazujejo določene okoliščine.
preživninska obveznost – potrebe otroka – zmožnosti staršev – kredit preživninskega zavezanca
Odplačevanje posojil ne more imeti prednosti pred preživljanjem mladoletnih otrok, zato se v okviru finančnih zmožnosti toženke mesečni kredit za stanovanje ne upošteva.
pooblaščenec – vložitev tožbe brez pooblastila – poziv na predložitev pooblastila – zavrženje tožbe
Prvostopenjsko sodišče je postopalo pravilno, ko je pooblaščenca tožečih strank pozvalo, da v danem roku predloži pooblastilo za zastopanje tožečih strank ali v istem roku izkaže njihovo odobritev za vložitev tožbe, ter ga hkrati opozorilo, da bo sicer tožbo zavrglo. V nadaljevanju je zavrglo tožbo tožečih strank, za katere pooblastilo ni bilo predloženo ali le-to ni bilo pravilno. Z ostalimi tožečimi strankami, za katere je bilo pooblastilo predloženo, pa je postopek nadaljevalo.
sklep o dedovanju – spor o obsegu zapuščine – napotitev na pravdo - razveljavitev sklepa
Temeljni pogoj za izdajo pravilnega sklepa o dedovanju je, da je jasno, kaj sodi v zapuščino. Ker je v obravnavanem primeru spor o tem, sklepa o dedovanju še ni mogoče izdati.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – dokazno breme
Tožnik je bil pri toženi stranki zaposlen na delovnem mestu „šofer – pek“. Tožena stranka je tožniku podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 2. alineji 1. odst. 111. čl. ZDR, s tem da je v obrazložitvi odpovedi zapisala tudi, da je delavec dejansko storil kaznivo dejanje tatvine, kar je očitek iz 1. alineje 1. odst. 111. čl. ZDR. Tožniku je očitala, da je zamenjal izdelke, namenjene za vračilo, z drugimi starimi izdelki in si tako prilastil na škodo delodajalca pekovske izdelke. Tožena stranka, na kateri je dokazno breme (drugi odstavek 82. čl. ZDR), ni dokazala obstoja kršitev delovnih obveznosti tožnika (z znaki kaznivega dejanja), zato je izpodbijana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.
ZFPPIPP člen 272, 272/3, 272/3-2, 275, 275/1, 285, 287. ZPP člen 189, 189/4.
spor majhne vrednosti – verižna kompenzacija – pasivna legitimacija - priznana dejstva - litispendenca
Na morebiten obstoj druge pravde, ki teče med istimi strankami o istem zahtevku (litispendenca), pazi sodišče skladno s četrtim odstavkom 189. ZPP po uradni dolžnosti. Gre za negativno procesno predpostavko za odločanje o utemeljenosti tožbenega zahtevka in ne za dokazovanje dejstev, ki bi se skladno z 214. členom ZPP lahko štela za priznana, če jih nasprotna stranka ne bi zanikala.
Pritožnik s trditvami, da je terjatev v spornem znesku ugasnila že v letu 2002, zaradi pobota, in zato ni mogla nastati po računih iz leta 2004, nasprotuje samemu sebi, saj so terjatve po spornih računih nastale v letu 2004, zato v letu 2002 niso mogle biti pobotane.
odločanje brez razpisa naroka – poziv na odgovor na navedbe nasprotne stranke – prekluzija – nesporna dejstva – začetek stečajnega postopka med postopkom – prekinitev postopka
Če sodišče stranko v skladu z drugim odstavkom 286. člena ZPP pozove, da odgovori na navedbe nasprotne stranke v določenem roku, s potekom tega roka, če se pozivu ne odzove, nastopijo učinki domneve priznanja dejstev iz drugega odstavka 214. člena ZPP, razen če izkaže, da dejstva brez svoje krivde ni mogla navesti prej. V takem primeru lahko odloči tudi brez razpisa naroka.
IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – STEČAJNO PRAVO
VSL0058585
ZFPPIPP člen 442, 442/6. ZIZ člen 6, 6/2, 6/3. ZPP člen 207, 207/1, 339, 339/2, 339/2-1, 343, 343/4, 346, 346/1. ZPUOOD člen 1, 1/1.
nadaljevanje izvršbe zoper družbenika izbrisane družbe – pravno nasledstvo družbenikov za obveznosti izbrisane družbe – procesni sklep – prekinitev postopka – tek rokov - pravni interes za pritožbo – sodniški pomočnik – pristojnost za zavrženje pritožbe – pravočasnost pritožbe
Šesti odstavek 442. člena ZFPPIPP ureja singularno pravno nasledstvo družbenikov izbrisane gospodarske družbe za njene dolgove in s tem daje pravno podlago za nadaljevanje postopkov zoper družbenike.
Stranka nima pravnega interesa za pritožbo zoper sklep, ki je bil že pravnomočno razveljavljen.
V 6. členu ZIZ ni podlage za to, da bi o pritožbi zoper sklep v izvršilnem postopku lahko odločala druga oseba kot sodnik.
NEPRAVDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0073129
ZPP člen 19, 21. ZNP člen 13. OZ člen 5.
nepravdni postopek – delitev solastnega premoženja – pristojnost – administrativna napaka - ustavitev pravdnega postopka – načelo vestnosti in poštenja
Brez dvoma mora sodišče, če ugotovi, da bi bilo treba opraviti postopek po pravilih nepravdnega postopka, le-tega s sklepom ustaviti, če še ni bila izdana odločba o glavni stvari. Slednje se še ni zgodilo. Po pravnomočnosti sklepa pa se postopek nato nadaljuje po pravilih nepravdnega postopka pred pristojnim sodiščem.
pravdni postopek - umik predloga za začetek stečajnega postopka - povračilo stroškov dolžnika - smiselna uporaba pravil ZPP
Postopek je celota in se ne more nadaljevati le v stroškovnem delu, ne pa tudi v zvezi z „glavno terjatvijo“ – torej v zvezi s predlogom za začetek stečajnega postopka, če o takem predlogu seveda še ni pravnomočno odločeno.
umik predloga za začetek stečajnega postopka – pomota v označbi dolžnika – popravni sklep
Res je sodišče v uvodu izpodbijanega sklepa napačno zapisalo, da sodišče odloča v stečajnem postopku nad dolžnikom R., d.o.o., …, Ljubljana. Vendar pa glede na pravnomočni sklep z dne 10.12.2012, v katerem je pravnomočno izrečeno nadaljevanje postopka s pravnim naslednikom prvotnega dolžnika, torej z D., d.o.o., ni nobenega dvoma, da je zadeva procesno pravilno speljana.
Ker z unovčenjem menice za že zapadli del plačila dolžnik pogodbene obveznosti med strankama ni kršil, druge podlage za nedovoljenost takega ravnanja pa upnik ni izkazal, upnik ni niti verjetno izkazal, da je dolžnik zlorabil menico kot instrument zavarovanja plačila, torej jo unovčil v nasprotju s kavzo temeljnega posla, s čimer bi izkazal za verjetno, da terjatev do dolžnika obstoji.
PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSM0021939
ZM člen 3, 3/2. ZPP člen 212, 214, 214/2, 286, 286/1, 339, 339/1, 362, 362/2, 431.
menica - trasirana lastna menica - verodostojna listina - bianco menica - menična izjava - predložitev menice v plačilo - navajanje dejstev in dokazov - nova dejstva in dokazi
Sodišče prve stopnje je ob tem pravilno ocenilo, da je izdajatelj menice (tožena stranka) vpisan tudi kot trasat, klavzula o denarnem nakazilu („plačajte za to menico“) je nadomeščena s klavzulo o nepogojni obljubi plačila („plačam“). Zato je to menico opredeliti kot trasirano lastno menico, v skladu z drugim odstavkom 3. člena ZM, ki določa, da se trasirana menica lahko izda (trasira) tudi na trasanta.
Ko si konkurirata navadna in fiduciarna cesija, je treba uporabiti splošno ureditev iz OZ. Ureditev v SPZ namreč varuje fiduciarnega cesionarja proti naknadni fiduciarni cesiji, ne pa proti cesijam na podlagi drugih pravnih poslov.
stvarna pristojnost – gospodarski spor – spori v zvezi s stečajnim postopkom – plačilo pogodbene kazni
Tožeča stranka je vložila tožbo zoper toženo stranko na plačilo pogodbene kazni po odpovedi najemne pogodbe, zato ne gre za spor, nastal v zvezi s stečajnim postopkom.
Ob v izjavi o premoženjskem stanju zatrjevanem čistem poslovnem izidu in bilančnem dobičku ter upoštevajoč dejstvo, da taksa za ugovor zoper sklep o izvršbi znaša 40,00 EUR, plačilo sodne takse ne bi ogrozilo dolžnikove dejavnosti.
SPZ člen 33, 99, 213, 213/2, 219, 219/2. ZPP člen 183, 183/2, 185, 185/1.
služnost poti - izvrševanje služnosti - vzpostavitev prejšnjega stanja - razlaga izreka sodne odločbe - sprememba tožbe - nasprotna tožba
Obveza tožencev, da služnostno pot v širini 2,5 m in celotni dolžini primerno uredita z gramozom tako, da bo sposobna za hojo in vožnjo, ne izvira iz zakonskih določb drugega odstavka 213. člena SPZ (prej 49. člen ZTLR) in drugega odstavka 219. člena SPZ (prej 50. člen ZTLR), temveč iz delne sodbe, s katero je tožencema naložena obveznost vzpostavitve služnostne poti v prejšnje stanje.
Dejanska in pravna podlaga navedenega zahtevka namreč nima nobene odločilne zveze z že postavljenim zahtevkom v nasprotni tožbi. Zraven tega pa od odločitve o takem zahtevku ni odvisna dokončna ureditev temeljnega spornega razmerja med pravdnima strankama - obstoju služnostne poti