NEPRAVDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0073129
ZPP člen 19, 21. ZNP člen 13. OZ člen 5.
nepravdni postopek – delitev solastnega premoženja – pristojnost – administrativna napaka - ustavitev pravdnega postopka – načelo vestnosti in poštenja
Brez dvoma mora sodišče, če ugotovi, da bi bilo treba opraviti postopek po pravilih nepravdnega postopka, le-tega s sklepom ustaviti, če še ni bila izdana odločba o glavni stvari. Slednje se še ni zgodilo. Po pravnomočnosti sklepa pa se postopek nato nadaljuje po pravilih nepravdnega postopka pred pristojnim sodiščem.
SPZ člen 33, 99, 213, 213/2, 219, 219/2. ZPP člen 183, 183/2, 185, 185/1.
služnost poti - izvrševanje služnosti - vzpostavitev prejšnjega stanja - razlaga izreka sodne odločbe - sprememba tožbe - nasprotna tožba
Obveza tožencev, da služnostno pot v širini 2,5 m in celotni dolžini primerno uredita z gramozom tako, da bo sposobna za hojo in vožnjo, ne izvira iz zakonskih določb drugega odstavka 213. člena SPZ (prej 49. člen ZTLR) in drugega odstavka 219. člena SPZ (prej 50. člen ZTLR), temveč iz delne sodbe, s katero je tožencema naložena obveznost vzpostavitve služnostne poti v prejšnje stanje.
Dejanska in pravna podlaga navedenega zahtevka namreč nima nobene odločilne zveze z že postavljenim zahtevkom v nasprotni tožbi. Zraven tega pa od odločitve o takem zahtevku ni odvisna dokončna ureditev temeljnega spornega razmerja med pravdnima strankama - obstoju služnostne poti
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0076605
OZ člen 13, 13/2, 289, 346, 349. ZPP člen 212, 226, 226/1.
prokurist – procesna sposobnost – zastaranje – zapadlost terjatve – rok za plačilo obveznosti – gospodarska pogodba – rok
Prokurist je procesno legitimiran za vložitev tožbe.
Ne gre za odškodninski terjatvi, saj nista bili dogovorjeni za primer, če toženi stranki prekršita pogodbene obveznosti, temveč kot denarna obveznost toženih strank, soglasno ugotovljena v pogodbi, zato uporaba specialnega zastaralnega roka za odškodninske terjatve ne pride v poštev.
ZST-1 člen 1, 1/3, 12, 12/1, 12/2, 12/3. ZPP člen 108, 108/5, 337.
predlog za oprostitev plačila sodnih taks – izjava o premoženjskem stanju – nepopolna vloga – dopustna pritožbena novota – obvestilo pošte o poslani pošiljki
Ker dolžnica v danem roku ni dopolnila predloga za oprostitev plačila sodnih taks z izjavo o premoženjskem stanju, je sodišče njen predlog zavrglo. K pritožbi priloženemu potrdilu, iz katerega izhaja, da je dolžnica na sodišče poslala poštno pošiljko, bo moralo sodišče v ponovljenem postopku vpogledati in ugotoviti, ali se navedena poštna pošiljka nanaša na zatrjevano pošiljanje obrazca ZST-1.
PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSM0021939
ZM člen 3, 3/2. ZPP člen 212, 214, 214/2, 286, 286/1, 339, 339/1, 362, 362/2, 431.
menica - trasirana lastna menica - verodostojna listina - bianco menica - menična izjava - predložitev menice v plačilo - navajanje dejstev in dokazov - nova dejstva in dokazi
Sodišče prve stopnje je ob tem pravilno ocenilo, da je izdajatelj menice (tožena stranka) vpisan tudi kot trasat, klavzula o denarnem nakazilu („plačajte za to menico“) je nadomeščena s klavzulo o nepogojni obljubi plačila („plačam“). Zato je to menico opredeliti kot trasirano lastno menico, v skladu z drugim odstavkom 3. člena ZM, ki določa, da se trasirana menica lahko izda (trasira) tudi na trasanta.
Ob v izjavi o premoženjskem stanju zatrjevanem čistem poslovnem izidu in bilančnem dobičku ter upoštevajoč dejstvo, da taksa za ugovor zoper sklep o izvršbi znaša 40,00 EUR, plačilo sodne takse ne bi ogrozilo dolžnikove dejavnosti.
odgovornost uprave - poslovodstvo - škoda zaradi ravnanj poslovodij - riziko poslovanja - vesten in pošten gospodarstvenik
Neomejeno pooblastilo, ki ga je toženec dobil ob nastopu funkcije direktorja A d.o.o., nikakor ne more pomeniti, da bi toženec smel delati, kar hoče, in da bi ga to vnaprej odvezovalo odgovornosti za povzročeno škodo.
Vsekakor odsotnost take podlage toženca ne more odvezovati dolžnosti, da s prejetimi sredstvi, torej s premoženjem (prvotne) tožeče stranke, ravna skrbno in pošteno ter v korist družbe, katere poslovodja je.
Ker je izpodbijani sklep o nadaljnjih stroških v povezavi s sodbo P 123/2012, s pritožbo zoper to sodbo pa tožena stranka ni bila uspešna, je zato neutemeljena tudi njena pritožba zoper ta sklep o nadaljnjih pravdnih stroških.
IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – STEČAJNO PRAVO
VSL0058585
ZFPPIPP člen 442, 442/6. ZIZ člen 6, 6/2, 6/3. ZPP člen 207, 207/1, 339, 339/2, 339/2-1, 343, 343/4, 346, 346/1. ZPUOOD člen 1, 1/1.
nadaljevanje izvršbe zoper družbenika izbrisane družbe – pravno nasledstvo družbenikov za obveznosti izbrisane družbe – procesni sklep – prekinitev postopka – tek rokov - pravni interes za pritožbo – sodniški pomočnik – pristojnost za zavrženje pritožbe – pravočasnost pritožbe
Šesti odstavek 442. člena ZFPPIPP ureja singularno pravno nasledstvo družbenikov izbrisane gospodarske družbe za njene dolgove in s tem daje pravno podlago za nadaljevanje postopkov zoper družbenike.
Stranka nima pravnega interesa za pritožbo zoper sklep, ki je bil že pravnomočno razveljavljen.
V 6. členu ZIZ ni podlage za to, da bi o pritožbi zoper sklep v izvršilnem postopku lahko odločala druga oseba kot sodnik.
Ker je toženec izrecno in konkretno ugovarjal pravilnosti delitve posameznih stroškov, je bilo na tožniku breme, da za vsak strošek posebej natančno predstavi ključ delitve, opredeli njegovo podlago in višino.
V primeru, da nasprotna stranka opozori na pomanjkljivo trditveno podlago, posebno opozorilo sodišča v smislu 285. člena ni potrebno.
sodna taksa za pritožbo – neplačilo sodne takse – zavrnitev predloga za taksno oprostitev – dodatni rok za plačilo – umik pritožbe
Če pritožnik, ki s predlogom za oprostitev plačila sodne takse ni uspel, ne plača sodne takse za pritožbo v dodatnem roku, ki mu ga postavi sodišče, se pritožba šteje za umaknjeno.
Če tožeča stranka umakne tožbo, ker tožbeni zahtevek izpolni ena od solidarno zavezanih strank, druga pa se zahtevku upira, se ne more šteti, da ima izpolnitev po solidarnem zavezancu glede stroškov pravdnega postopka enak učinek, kot da bi solidarni dolžnik sam izpolnil zahtevek.
ZPP člen 154, 154/3. Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku člen 5, 5/1.
pravdni stroški – končni uspeh – potrebnost pravde – priča – potni stroški – kilometrina – način izpolnitve s poštno nakaznico
V skladu s temeljnim načelom, ki velja pri odločanju o povrnitvi stroškov, nosi stroške tista stranka, ki je s svojim ravnanjem povzročila, da je bila pravda potrebna, pri čemer je odločilno načelo končnega uspeha in ne uspešnost posameznih pravdnih dejanj.
ugovor po izteku roka – stroški izvršilnega postopka – neutemeljeno povzročeni stroški – umik predloga za izvršbo
Ker upnik vse do 21.2.2013 ni umaknil predloga za izvršbo, čeprav se je k temu zavezal z izjavo z dne 14.11.2012 in ker je dolžnik na podlagi sklepa o izvršbi imel blokirana sredstva na transakcijskem računu ter vknjižene hipoteke na svojih nepremičninah, je ugovor po izteku roka bil potreben. Stroške, ki so nastali v zvezi z ugovorom po izteku roka, je upnik povzročil dolžniku neutemeljeno, saj bi se tem stroškom bilo mogoče izogniti, če bi upnik takoj ravnal v skladu z izjavo z dne 14.11.2012.
odgovor sodišča na obrazložene razloge stranke o domnevi protiustavnosti člena zakona - izčrpanje pravnih sredstev v procesnem in vsebinskem smislu
Upnik v pritožbi utemeljeno navaja, da od sodišča prve stopnje ni dobil odgovora na svoje navedbe o domnevni protiustavnosti 18. člena ZPUOOD ter na predlog, da naj sodišče prve stopnje prekine postopek in pred Ustavnim sodiščem RS začne postopek za oceno ustavnosti tega člena. Spregledalo je obrazložene razloge upnika o domnevni protiustavnosti 18. člena ZPUOOD, ki je bil podlaga za njegovo meritorno odločitev. Te razloge upnik utemeljeno ponavlja v pritožbi, kajti stranka mora “na poti” do Ustavnega sodišča RS izčrpati vsa pravna sredstva ne le v procesnem, temveč tudi v vsebinskem smislu. To pomeni zatrjevanje obrazloženih razlogov za protiustavnost določenega zakona ali njegove posamezne določbe. Na drugi strani morajo redna sodišča obrazloženo odgovoriti na take razloge stranke.
Dokazovanja zapadlosti terjatve iz notarskega zapisa zahteva dve opozorili notarja strankama: (-) da za dokaz zapadlosti terjatve zadostuje upnikova pisna izjava dolžniku, da je terjatev zapadla, z navedbo dneva zapadlosti in dokazilom o vročitvi pisne izjave o zapadlosti terjatve dolžniku ter (-) da lahko, namesto dokazila o vročitvi pisne izjave o zapadlosti terjatve dolžniku, upnik pooblasti notarja, da zapadlost sporoči dolžniku.
IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – USTAVNO PRAVO
VSC0003407
URS člen 14, 22. ZPUOOD člen 18.
nadaljevanje izvršbe zoper družbenike izbrisane družbe – zatrjevanje protiustavnosti – pravica do poštenega postopka - pravica do izjave v postopku – vsebinsko izčrpanje pravnih sredstev
Sodišče prve stopnje je spregledalo obrazložene razloge upnika o domnevni protiustavnosti 18. člena ZPUOOD, ki je bil podlaga za meritorno odločitev sodišča prve stopnje. Te razloge upnik utemeljeno ponavlja v pritožbi, kajti stranka mora „na poti“ do Ustavnega sodišča izčrpati vsa pravna sredstva ne le v procesnem, temveč tudi v vsebinskem smislu. Slednje pomeni zatrjevanje obrazloženih razlogov za protiustavnost določenega zakona ali njegove posamezne določbe. Na drugi strani morajo redna sodišča obrazloženo odgovoriti na te razloge.
Iz potrdila je razvidno, da je dolžnik plačal sodno takso na podračun Okrajnega sodišča v Ljubljani – COVL, in ne Okrajnega sodišča v Šmarju pri Jelšah. Vendar pa se pravočasno plačilo sodne takse na prehodni podračun nepristojnega sodišča šteje za ustrezen način izpolnitve strankine obveznosti, kar je možno opredeliti kot očitno pomoto. To pomanjkljivost je mogoče odpraviti na enostaven način – s prenakazilom plačanega zneska z enega na drug prehodni podračun.
Sodišče prve stopnje o prekinitvi postopka sicer ni izdalo nobenega posebnega sklepa, vendar ker je do teh prekinitev prišlo že na podlagi samega zakona, bi sodišče prve stopnje na podlagi upnikovega predloga za nadaljevanje izvršbe zoper družbenike izbrisane družbe z dne 11.1.2011 moralo najprej odločiti o nadaljevanju prekinjenega izvršilnega postopka, kot to določa prvi odstavek 208. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.
Če iz elektronsko dosegljivih evidenc izhaja, da viri za predlagana izvršilna sredstva ne obstajajo in upnik ni predlagal drugih izvršilnih sredstev, ravna sodišče s takšnim predlogom za izvršbo kot z nepopolno vlogo. To pomeni, da mora sodišče upnika seznaniti z nastalo oviro za opravo izvršbe in ga pozvati, da v določenem roku poda predlog za uspešno nadaljevanje izvršbe.
stroški izvršilnega postopka – izvršba na podlagi verodostojne listine – nadaljevanje postopka v pravdi pravdni postopek - enovitost postopka
Ker sta izvršilni postopek na podlagi verodostojne listine in pravdni postopek, ki iz njega izvira, celota, je treba v pravdnem postopku odločiti ne samo o stroških pravdnega postopka, ampak tudi o stroških izvršilnega postopka, o katerih še ni bilo pravnomočno odločeno.