stvarna pristojnost – gospodarski spor – spori v zvezi s stečajnim postopkom – plačilo pogodbene kazni
Tožeča stranka je vložila tožbo zoper toženo stranko na plačilo pogodbene kazni po odpovedi najemne pogodbe, zato ne gre za spor, nastal v zvezi s stečajnim postopkom.
ZST-1 člen 11, 11/3, 12, 12/1, 12/2, 12/3, 12/4. ZPP člen 7, 108, 108/5.
predlog za oprostitev plačila sodnih taks – pravna oseba – izjava o premoženjskem stanju – trditvena podlaga – vpogled v podatke iz uradne evidence – nepopolna vloga
Trditveno breme glede premoženjskega stanja, ki utemeljuje taksno oprostitev, je na strani predlagatelja oprostitve, in neutemeljeno je od sodišča pričakovati, da bo samo zbiralo podatke o premoženjskem stanju z vpogledi v javno dostopne registre.
ZST-1 člen 1, 1/3, 12, 12/1, 12/2, 12/3. ZPP člen 108, 108/5, 337.
predlog za oprostitev plačila sodnih taks – izjava o premoženjskem stanju – nepopolna vloga – dopustna pritožbena novota – obvestilo pošte o poslani pošiljki
Ker dolžnica v danem roku ni dopolnila predloga za oprostitev plačila sodnih taks z izjavo o premoženjskem stanju, je sodišče njen predlog zavrglo. K pritožbi priloženemu potrdilu, iz katerega izhaja, da je dolžnica na sodišče poslala poštno pošiljko, bo moralo sodišče v ponovljenem postopku vpogledati in ugotoviti, ali se navedena poštna pošiljka nanaša na zatrjevano pošiljanje obrazca ZST-1.
Ker je izpodbijani sklep o nadaljnjih stroških v povezavi s sodbo P 123/2012, s pritožbo zoper to sodbo pa tožena stranka ni bila uspešna, je zato neutemeljena tudi njena pritožba zoper ta sklep o nadaljnjih pravdnih stroških.
NEPRAVDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0073129
ZPP člen 19, 21. ZNP člen 13. OZ člen 5.
nepravdni postopek – delitev solastnega premoženja – pristojnost – administrativna napaka - ustavitev pravdnega postopka – načelo vestnosti in poštenja
Brez dvoma mora sodišče, če ugotovi, da bi bilo treba opraviti postopek po pravilih nepravdnega postopka, le-tega s sklepom ustaviti, če še ni bila izdana odločba o glavni stvari. Slednje se še ni zgodilo. Po pravnomočnosti sklepa pa se postopek nato nadaljuje po pravilih nepravdnega postopka pred pristojnim sodiščem.
Ker z unovčenjem menice za že zapadli del plačila dolžnik pogodbene obveznosti med strankama ni kršil, druge podlage za nedovoljenost takega ravnanja pa upnik ni izkazal, upnik ni niti verjetno izkazal, da je dolžnik zlorabil menico kot instrument zavarovanja plačila, torej jo unovčil v nasprotju s kavzo temeljnega posla, s čimer bi izkazal za verjetno, da terjatev do dolžnika obstoji.
Vsi stroški, ki jih je tožeča stranka priglasila v vlogi z dne 12. 10. 2012, so nastali pred začetkom stečajnega postopka nad toženo stranko. Glede na prvi odstavek 296. člena ZFPPIPP jih je bila zato dolžna poleg glavnice terjatve uveljavljati v stečajnem postopku.
URS člen 23, 33. ZST-1 člen 11, 11/1, 11/4. ZKZ člen 18.
oprostitev plačila sodnih taks – visoka taksna obveznost – merila – zaščitena kmetija – nesorazmerna zahteva za prodajo nepremičnin
Ker predlagateljevi mesečni dohodki ne omogočajo, da bi iz njih na kakršenkoli način (tudi z najemom kredita) plačal visoko sodno takso, bi bila zahteva, da za njeno plačilo proda zaščiteno kmetijo, nesorazmerna zahteva.
začasni zastopnik – priznanje nagrade – odvetniška tarifa – nagrada za enostavna pisanja
Nagrada nastane s pooblastitvijo odvetnika, da zadevo reši preko sodnega postopka. Tako nastane nagrada tudi takrat, ko tožbe še ni vložil.
Pravilno je sodišče začasnemu zastopniku priznalo tudi nagrado za enostavna pisanja po tar. št. 2202 ZOdvT. Gre namreč za opravila, ki so bila potrebna zaradi zagotovitve osebne udeležbe tožene stranke v tem postopku.
sodna taksa za pritožbo – neplačilo sodne takse – zavrnitev predloga za taksno oprostitev – dodatni rok za plačilo – umik pritožbe
Če pritožnik, ki s predlogom za oprostitev plačila sodne takse ni uspel, ne plača sodne takse za pritožbo v dodatnem roku, ki mu ga postavi sodišče, se pritožba šteje za umaknjeno.
Ker je toženec izrecno in konkretno ugovarjal pravilnosti delitve posameznih stroškov, je bilo na tožniku breme, da za vsak strošek posebej natančno predstavi ključ delitve, opredeli njegovo podlago in višino.
V primeru, da nasprotna stranka opozori na pomanjkljivo trditveno podlago, posebno opozorilo sodišča v smislu 285. člena ni potrebno.
ZPP člen 154, 154/3. Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku člen 5, 5/1.
pravdni stroški – končni uspeh – potrebnost pravde – priča – potni stroški – kilometrina – način izpolnitve s poštno nakaznico
V skladu s temeljnim načelom, ki velja pri odločanju o povrnitvi stroškov, nosi stroške tista stranka, ki je s svojim ravnanjem povzročila, da je bila pravda potrebna, pri čemer je odločilno načelo končnega uspeha in ne uspešnost posameznih pravdnih dejanj.
Če tožeča stranka umakne tožbo, ker tožbeni zahtevek izpolni ena od solidarno zavezanih strank, druga pa se zahtevku upira, se ne more šteti, da ima izpolnitev po solidarnem zavezancu glede stroškov pravdnega postopka enak učinek, kot da bi solidarni dolžnik sam izpolnil zahtevek.
ZPP člen 205, 205/1-4, 208, 208/1, 208/4, 208/5. ZFPPIPP člen 244, 244/1.
prekinitev postopka - nadaljevanje postopka
Ob neizpodbijani dejanski ugotovitvi sodišča prve stopnje, da je bil tekom postopka v tej pravdni zadevi nad tožečo stranko začet stečajni postopek in je vsled tega pravdni postopek že na podlagi samega zakona prekinjen (člen 205/I, točka 4, ZPP v zvezi s prvim odstavkom 244. člena ZFPPIPP), sodišče prve stopnje pa je o prekinitvi izdalo tudi sklep, je izpodbijani sklep sodišča prve stopnje, s katerim to poziva stečajnega upravitelja tožeče stranke, da prevzame pravdni postopek ter da se prekinjeni postopek nadaljuje, pravilen in zakonit.
začasna odredba - kontradiktornost - vročitev odgovora na ugovor nasprotni stranki
Za odločitev, ali je prvostopno sodišče s tem, ko odgovora na ugovor in njegove dopolnitve ni vročilo v izjasnitev dolžniku, je pravno pomembno, ali se je prvostopno sodišče pri svoji odločitvi o ugovoru oprlo tudi na navedbe iz teh dveh vlog.
Sodišče prve stopnje je zmotno zaključilo, da iz obrazložitve pritožbe ni mogoče razbrati, zoper kateri sklep se dolžnik pritožuje, zato je pritožbo dolžnika nepravilno zavrglo kot nepopolno.
Sodišče prve stopnje o prekinitvi postopka sicer ni izdalo nobenega posebnega sklepa, vendar ker je do teh prekinitev prišlo že na podlagi samega zakona, bi sodišče prve stopnje na podlagi upnikovega predloga za nadaljevanje izvršbe zoper družbenike izbrisane družbe z dne 11.1.2011 moralo najprej odločiti o nadaljevanju prekinjenega izvršilnega postopka, kot to določa prvi odstavek 208. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.
Če iz elektronsko dosegljivih evidenc izhaja, da viri za predlagana izvršilna sredstva ne obstajajo in upnik ni predlagal drugih izvršilnih sredstev, ravna sodišče s takšnim predlogom za izvršbo kot z nepopolno vlogo. To pomeni, da mora sodišče upnika seznaniti z nastalo oviro za opravo izvršbe in ga pozvati, da v določenem roku poda predlog za uspešno nadaljevanje izvršbe.
stroški izvršilnega postopka – izvršba na podlagi verodostojne listine – nadaljevanje postopka v pravdi pravdni postopek - enovitost postopka
Ker sta izvršilni postopek na podlagi verodostojne listine in pravdni postopek, ki iz njega izvira, celota, je treba v pravdnem postopku odločiti ne samo o stroških pravdnega postopka, ampak tudi o stroških izvršilnega postopka, o katerih še ni bilo pravnomočno odločeno.
Iz potrdila je razvidno, da je dolžnik plačal sodno takso na podračun Okrajnega sodišča v Ljubljani – COVL, in ne Okrajnega sodišča v Šmarju pri Jelšah. Vendar pa se pravočasno plačilo sodne takse na prehodni podračun nepristojnega sodišča šteje za ustrezen način izpolnitve strankine obveznosti, kar je možno opredeliti kot očitno pomoto. To pomanjkljivost je mogoče odpraviti na enostaven način – s prenakazilom plačanega zneska z enega na drug prehodni podračun.
IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – USTAVNO PRAVO
VSC0003407
URS člen 14, 22. ZPUOOD člen 18.
nadaljevanje izvršbe zoper družbenike izbrisane družbe – zatrjevanje protiustavnosti – pravica do poštenega postopka - pravica do izjave v postopku – vsebinsko izčrpanje pravnih sredstev
Sodišče prve stopnje je spregledalo obrazložene razloge upnika o domnevni protiustavnosti 18. člena ZPUOOD, ki je bil podlaga za meritorno odločitev sodišča prve stopnje. Te razloge upnik utemeljeno ponavlja v pritožbi, kajti stranka mora „na poti“ do Ustavnega sodišča izčrpati vsa pravna sredstva ne le v procesnem, temveč tudi v vsebinskem smislu. Slednje pomeni zatrjevanje obrazloženih razlogov za protiustavnost določenega zakona ali njegove posamezne določbe. Na drugi strani morajo redna sodišča obrazloženo odgovoriti na te razloge.