ZPPreb člen 8, 8/1. ZUP člen 126, 138. URS člen 32.
stalno prebivališče - ugotavljanje dejanskega stalnega prebivališča - omejitev pravice do izbire prebivališča - začetek postopka po uradni dolžnosti - načelo zaslišanja stranke
Pri odločanju o tem, kje posameznik ne prebiva in kje prebiva na podlagi ZPPreb gre za odločanje o ustavni pravici, po kateri ima vsakdo pravico, da si izbira prebivališče kar z bistveno zmanjšanimi omejitvami velja za državljane Republike Slovenije kot za tujce. Omejitev pravice do izbire prebivališča je dopustno omejiti zaradi zavarovanja javnega reda, če je to v skladu z načelom sorazmernosti, kar je treba presojati v vsakem posamičnem primeru glede na konkretne okoliščine.
Po uradni dolžnosti je organ zavezan uvesti postopek za ugotavljanje dejanskega stalnega prebivališča le, če dobi zahtevo samoupravne lokalne skupnosti na območju katere je posameznik prijavil stalno prebivališče, ali na območju katere dejansko živi. Po uradni dolžnosti je sicer dopustno začeti postopek tudi v okoliščinah po 1. odstavku 8. člena ZPPreb, ki je tudi pravna podlaga za konkretno odločanje v tem primeru. Vendar mora biti vodenje postopkov po tem členu, če pobudo in določene dokaze, ki bi lahko bili relevantni v sporu, pristojnemu organu predložijo tretje osebe, ki so v sporih s posameznikom, katerega stalno prebivališče se ugotavlja, še z večjo pozornostjo podrejeno ustavnopravnim standardom posega v ustavno pravico in na to vezana pravila udeleženke v postopku po ZUP.
brezplačna pravna pomoč - vračilo prejete brezplačne pravne pomoči - prepoved ponižujočega oziroma nečloveškega ravnanja - minimalni socialni pogoji za preživetje - načelo sorazmernosti - možnost vračila sredstev v obrokih
Iz upravnih spisov izhaja, da se finančni položaj tožeče stranke od dodelitve brezplačne pravne pomoči do izdaje izpodbijanega sklepa dejansko ni spremenil, zato je uporaba 48. člena ZBPP v tem konkretnem primeru v nasprotju s temeljno človekovo pravico do prepovedi ponižujočega oziroma nečloveškega ravnanja v smislu minimalnih socialnih pogojev za preživetje iz določila 18. člena Ustave in v nasprotju z načelom sorazmernosti.
ZUTD člen 164, 164/1, 164/2, 185, 185/2. URS člen 155. ZUS-1 člen 32, 32/2, 32/3.
zagotavljanje delavcev drugemu delodajalcu - vpis v register domačih pravnih in fizičnih oseb za opravljanje dejavnosti zagotavljanja delavcev drugemu delodajalcu - pogoji za vpis v register - kršitev delavnopravne zakonodaje - retroaktivnost - prepoved povratne veljave pravnih aktov - upravni spor - začasna odredba
Da bi se kot kršitev delovnopravne zakonodaje v smislu 2. alinee prvega odstavka 164. člena ZUTD lahko upoštevala zgolj takšna kršitev, ki je bila ovrednotena kot prekršek in za katero je bilo treba plačati globo, iz zakona ne izhaja.
ZUTD določbe, da učinkuje za nazaj, nima. V obravnavanem primeru tudi ne gre za situacijo, ko bi zakon spreminjajoče posegal v dejansko stanje, ki bi v celoti pripadalo preteklosti. Kvečjemu bi zato lahko šlo za primer t. i. neprave dejanske retroaktivnosti, ker novi zakon v določeni meri vpliva na zatečena, toda še ne zaključena pravna stanja. Po presoji sodišča pa zakonodajalec ni prestopil dopustne meje glede kolizije med načelom zaupanja v nadaljnji obstoj pravnih norm in načelom prilagoditve prava družbenim razmerjem. V konkretnem primeru javna korist in nastale družbenogospodarske razmere terjajo dosledno spoštovanje delovnopravne zakonodaje. Gre namreč za občutljivo dejavnost, pri kateri lahko prihaja do zelo velikih kršitev pravic delavcev, kar terja takojšnje ukrepanje ob vsaki kršitvi.
Predlog za izdajo začasne odredbe, tako iz drugega kot tudi tretjega odstavka 32. člena ZUS-1, je mogoče presojati le do trenutka izdaje pravnomočne odločbe o glavni stvari.
tožba v upravnem sporu - pravni interes - po poteku prireditve vložena tožba - ugotovitvena tožba - ustavna odločba - neskladnost ZUS-1 z ustavo
Iz odločbe Ustavnega sodišča izhaja, da so na eni strani določila 1. odstavka 4. člena ZUS-1 v povezavi z 2. alinejo 2. odstavka 33. člena in 66. člena ZUS-1 ter na drugi strani določilo 2. odstavka 64. člena ZUS-1 očitno premalo z vidika standardov učinkovitega sodnega varstva iz 23. člena Ustave RS in da mora imeti stranka, kadar je izpodbijani upravni akt že izvršen, možnost uveljavljati presojo zakonitosti takšnega akta z ugotovitveno tožbo v rednem upravnem sporu na podlagi 2. člena ZUS-1, tudi če ni izpolnjen pogoj, da bi odprava akta nesorazmerno posegla v pridobljene pravice ali pravne koristi posameznikov ali pravnih oseb in tudi če tožnik ne zatrjuje posega v človekove pravice in temeljne svoboščine posameznika, ampak zatrjuje poseg oziroma „prizadetost v pravicah ali pravnih koristih“, ki izhajajo iz zakona glede na to, da imajo zakonske pravice v hierarhiji sistema varstva pravic nižje mesto od ustavnih pravic oziroma temeljnih človekovih pravic in svoboščin. Takšno ugotovitveno tožbo lahko vloži tožnik pod pogoji in iz razlogov, ki jih določa zakon za vložitev tožbe s katero se zahteva odprava upravnega akta v enakem in na enak način kot izpodbojno tožbo, le da mora biti postavljen drugačen zahtevek, pa tudi tožba je podvržena enakemu predhodnemu preizkusu in procesnim predpostavkam kot izpodbojna tožba.
EZ člen 31a, 31b, 31b/2, 31b/2-3, 31b/4. ZGJS člen 33, 36, 37, 39. URS člen 74, 74/1, 74/2, 15, 15/3. Direktiva 2003/55/ES z dne 26. junija 2003 o skupnih pravilih notranjega trga z zemeljskim plinom in o razveljavitvi Direktive 98/30/ES. Direktiva 2004/17/ES z dne 31. marca 2004 o usklajevanju postopkov javnih naročil naročnikov v vodnem, energetskem in transportnem sektorju ter sektorju poštnih storitev člen 5.
Sprejem odloka, ki predvideva povsem spremenjen način financiranja in izvajanja SODO ter sklenitev nove koncesijske pogodbe je bil potreben tudi zato, ker obstoječa ureditev koncesijskega razmerja ne ustreza pravnim standardom, ki jih je Sodišče EU razvilo v zvezi z opredelitvijo pojma koncesija storitev (gospodarske javne službe).
V predmetni zadevi ne gre ne za odvzem koncesije ne za odpoved koncesijske pogodbe. Trajanje oziroma prenehanje koncesijskega razmerja po koncesijski pogodbi ni popolnoma prepuščeno poslovni avtonomiji pogodbenih strank. V ta namen je koncedentu dano pooblastilo, da v določenih primerih javnopravne elemente koncesijskega akta enostransko in oblastno spremeni oziroma koncesijski akt razveljavi tudi po izbiri koncesionarja in po sklenitvi koncesijske pogodbe.
Tožnik ne izvaja svobodne gospodarske pobude na prostem trgu, ampak je podjetniško priložnost in s tem priložnost za ustvarjanje dobička dobil na podlagi posebnega javno-pravnega akta in je zato treba poseg v svobodno gospodarsko pobudo v skladu z načelom sorazmernosti glede na javno korist. Tak poseg je predpisan z zakonom, je primeren v tem smislu, da je z njim mogoče doseči legitimen cilj, in je tudi nujen, ker z drugim milejšim ukrepom ne bi bilo mogoče doseči želenega cilja ne da bi se ob tem po oceni sodišča nesorazmerno poseglo v varstvo javne koristi. Zaradi prevzema tveganj tožene stranke je torej argument tožnika, da bi tožnik moral dobiti še nadomestilo za izgubljeni dobiček zaradi morebiti skrajšane dobe koncesijskega razmerja, kar niti ni izkazano dejstvo, neutemeljen.
žrtev vojnega nasilja - pravice žrtve vojnega nasilja - doživljenjska mesečna renta - pridobitev pravice do rente - enakost pred zakonom
Člen 14 Ustave RS zagotavlja vsakomur enakost pred zakonom, z izpodbijano odločbo pa v to pravico ni bilo poseženo, saj določilo, da se priznanje pravice do mesečne rente veže na datum vložitve vloge, ne pomeni, da so zato upravičenci v neenakopravnem položaju.
URS člen 14, 125. ZOFVI člen 2, 81. ZUP člen 214. ZJF člen 7.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - sofinanciranje periodičnih publikacij - pogoji za dodelitev sredstev - pravni status izdajatelja publikacije - načelo enakosti pred zakonom - obrazložitev odločbe - exceptio illegalis
Tožena stranka ni pojasnila in utemeljila razlogov za razlikovanje med tistimi ponudniki, ki imajo status društva in javnih zavodov, in drugimi ponudniki, to je gospodarskimi družbami, kamor spada tožeča stranka. S tega vidika je obrazložitev izpodbijanega akta pomanjkljiva.
Izpodbijana odločba je tudi nezakonita, ker tožena stranka ni imela ustrezne pravne podlage, da je na razpisu razlikovala med društvi in javnimi zavodi na eni strani in zasebnimi gospodarskimi subjekti na drugi strani na tak način, da je vnaprej, v javnem razpisu, izključila možnost sofinanciranja slednjih. Javni razpis oziroma točka 3.1. iz javnega razpisa namreč ni predpis v smislu 7. člena ZJF. Predmetni javni razpis je bil objavljen na podlagi oziroma v zvezi z določilom 81. člena ZOFVI, ki v 16. alineji 7. odstavka pravi, da se iz državnega proračuna zagotavljajo tudi sredstva za dejavnosti in naloge, ki so potrebne za opravljanje dejavnosti vzgoje in izobraževanja in sicer sredstva za mladinsko in strokovno periodiko ter za subvencioniranje cen strokovne literature. Iz tega zakonskega določila torej ne izhaja, da bi lahko tisti, ki ponuja sofinanciranje, vnaprej izključil določene izdajatelje glede na njihov pravni status.
ZDoh-2 člen 120, 120/1. ZDavP-1 člen 88, 88/2. ZUS-1 člen 5, 5/1. URS člen 14.
odmera dohodnine - institut povprečenja - dohodek na podlagi odločbe ZPIZ za več preteklih let - odprava odločbe po nadzorstveni pravici - dopustnost upravnega spora - načelo enakosti
Institut povprečenja je treba razlagati v luči temeljnih načel in ciljev ZDoh-2, iz katerih izhaja, da se enakopravno obravnavajo zavezanci, ki so v enakem ekonomskem položaju, ki imajo enako visoke dohodke in so zato obremenjeni enakopravno. Ravno v izogib neenakopravnem obravnavanju zavezancev je zakonodajalec uzakonil institut povprečenja, zavezanci, ki prejmejo dohodke iz delovnega razmerja za pretekla leta na podlagi odločbe Ustavnega sodišča RS, pa niso mogli sami vplivati na to, kdaj jim bo ta izplačan.
ZSZ (1984) člen 61. Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnih zemljišč člen 4, 6, 11, 12.
nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč - merila za odmero nadomestila - neustavnost določb občinskega odloka o odmeri nadomestila - neenaka obravnava zavezancev za plačilo nadomestila
Tožeča stranka neutemeljeno zatrjuje neustreznost meril, ki se upoštevajo za določitev višine nadomestila in so določena v 6. členu občinskega odloka. Ta merila namreč sledijo določilu 61. člena ZSZ/84, pri čemer so v odloku ta merila le natančneje razdelana. Takšna ureditev je po presoji sodišča primerna in sledi citiranim zakonskim določbam, navedena ureditev pa ne pomeni neenakosti med zavezanci za plačilo nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, ampak omogoča ustrezno vrednotenje zemljišč.
URS člen 23, 25. ZSS člen 19, 21, 21a. ZUS-1 člen 4, 66.
sodnik - imenovanje na mesto vrhovnega sodnika - predlog za imenovanje - vročitev predloga - upravni spor - poseg v ustavne pravice - pravica do sodnega varstva - pravica do pravnega sredstva
Postopek za izvolitev oziroma imenovanje kandidata na mesto vrhovnega sodnika je urejen v 2. oddelku II. poglavja ZSS. Čeprav iz besedila določbe 21.a člena ZSS dobesedno to ne sledi, jo sodišče razume tako, da se predpisana vročitev nanaša tudi na predlog za imenovanje in ne le na predlog za izvolitev iz 19. člena ZSS, saj za različno obravnavanje obeh predlogov ni videti nobenih (vsebinskih) razlogov. Rok za vročitev predloga kandidatom, ki jih Sodni svet ni izbral, v ZSS ni predpisan. Vročitev predloga že po tem, ko je o predlogu odločil Državni zbor, pa se pokaže kot akt, ki je tožniku vzel možnost, da bi predlogu učinkovito ugovarjal, in s tem kot akt, ki sicer ne nasprotuje izrecni zakonski določbi, je pa v nasprotju z namenom predpisane vročitve predloga iz 21.a člena ZSS. Kot tak je izpodbijani akt nezakonit, z njim pa se hkrati posega tudi v ustavni pravici do pravnega sredstva in sodnega varstva iz 23. in 25. člena Ustave. Smisel navedenih ustavnih zagotovil namreč ni le v tem, da se posamezniku daje pravica do vložitve pravnega sredstva (pred sodiščem), temveč predvsem v tem, da lahko z vložitvijo pravnega sredstva učinkovito brani in varuje svoje pravice in pravne interese.
dodatni davek od dohodkov članov poslovodstev in nadzornih organov - prepoved povratne veljave pravnih aktov - retroaktivnost - zahteva za oceno ustavnosti zakona - prekinitev postopka
Sodišče je ocenilo, da obstajajo razlogi za predlagano vložitev zahteve za oceno ustavnosti ZDDDČPNO. Ta zakon je začel veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu RS, to je 6. 10. 2009; po določbi 12. člena pa se uporabi za dohodke po tem zakonu, prejete od 1. januarja 2009 dalje, in torej, v nasprotju s 155. členom Ustave, učinkuje tudi za čas pred uveljavitvijo. Sodišče je zato postopek, na podlagi 156. člena Ustave, prekinilo in ga bo nadaljevalo po tem, ko bo Ustavno sodišče odločilo o vloženi zahtevi za oceno ustavnosti določb ZDDDČPNO.
Glede na to, da izpodbijani sklep temelji na zakonski določbi 3. točke 2. odstavka 62. člena ZGO-1, ki jo je Ustavno sodišče razveljavilo, o izpodbijanem sklepu, s katerim se ureja razmerje med strankami, pa do dneva odločitve še ni bilo pravnomočno odločeno, je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijani upravni akt odpravilo, zadevo pa vrnilo v ponoven postopek.
Ustava RS člen 120, 120/2. ZVO-1 člen 19, 19/1, 19/2. Uredba o pospeševanju uporabe biogoriv in drugih obnovljivih goriv za pogon motornih vozil člen 5, 10, 11.
obveznost dajanja biogoriv na trg - pravna podlaga - predpisane obveznosti - legalitetno načelo - exceptio illegalis
Formalna zakonska podlaga za sprejem Uredbe je 2. odstavek 19. člena ZVO-1. Po njem vlada določi (med drugim) omejitve in druga pravila ravnanja pri opravljanju dejavnosti, ki se nanašajo (med drugim) na dajanje storitev ali izdelkov na trg, nadomeščanje snovi in energentov z okolju primernejšimi in druga ravnanja, potrebna za preprečevanje in zmanjševanje obremenjevanja okolja. Ta zakonska določba že na prvi pogled izrecno ne določa nobene dolžnosti tožeče stranke, po presoji sodišča pa taka dolžnost na podlagi tega besedila tudi ni določljiva. Morebitni zavezanec namreč iz zakonskega besedila ne more sklepati, da utegnejo biti na podlagi tega besedila zanj ali za njegovo dejavnost predpisane obveznosti oz. kakšna utegne biti vsebina ali vsaj narava predpisane obveznosti, ne tega, s kakšnimi omejitvami in pogoji mora računati pri svojem poslovanju.
zahteva za odpravo posamičnega akta - nastanek škodljivih posledic - dejanski interes vlagatelja - sorazmernost posega v pridobljene pravice
Ne glede na dejstvo, da je Ustavno sodišče presojalo nezakonitost podzakonskega predpisa ob predpostavki, da so na njegovi podlagi nastale določene posledice (da so bila izdana gradbena dovoljenja, kar izhaja iz obrazložitve ustavne odločbe), mora tisti, ki takšno zahtevo vlaga, izkazati nastanek škodljivih posledic, ki izvirajo iz na nezakonitem predpisu temelječega posamičnega akta.
Uredba o pospeševanju uporabe biogoriv in drugih obnovljivih goriv za pogon motornih vozil člen 5, 10,11. ZVO-1 člen 19, 19/1, 19/2. URS člen 120, 120/2.
obveznost dajanja biogoriv na trg - pravna podlaga - predpisane obveznosti - legalitetno načelo - exceptio illegalis
Formalna zakonska podlaga za sprejem Uredbe je 2. odstavek 19. člena ZVO-1. Po njem vlada določi (med drugim) omejitve in druga pravila ravnanja pri opravljanju dejavnosti, ki se nanašajo (med drugim) na dajanje storitev ali izdelkov na trg, nadomeščanje snovi in energentov z okolju primernejšimi in druga ravnanja, potrebna za preprečevanje in zmanjševanje obremenjevanja okolja. Ta zakonska določba že na prvi pogled izrecno ne določa nobene dolžnosti tožeče stranke, po presoji sodišča pa taka dolžnost na podlagi tega besedila tudi ni določljiva. Morebitni zavezanec namreč iz zakonskega besedila ne more sklepati, da utegnejo biti na podlagi tega besedila zanj ali za njegovo dejavnost predpisane obveznosti oz. kakšna utegne biti vsebina ali vsaj narava predpisane obveznosti, ne tega, s kakšnimi omejitvami in pogoji mora računati pri svojem poslovanju.
ZUS-1 člen 4. URS člen 19, 22, 25, 32, 34, 35, 53, 55. ZTuj-1 člen 47, 50, 50/4, 50/5.
upravni spor - kršitev ustavnih pravic - poseg v človekove pravice - odstranitev tujca iz države - izdaja odločbe - varstvo osebne svobode - pravica do pravnega sredstva - svoboda gibanja
Tožena stranka bi morala v skladu z določilom 47. člena ZTuj -1 tožniku izdati odločbo, s katero bi mu bilo odrejeno, da mora zapustiti državo, določen bi moral tudi rok za prostovoljno zapustitev države, odločba o zapustitvi države bi morala postati izvršljiva. To pomeni, da bi tožniku moral biti dan rok za prostovoljno zapustitev države in šele potem, ko države v roku ne bi zapustil, bi tožena stranka lahko pričela s postopkom prisilne odstranitve iz države.
Tožniku je bila nezakonito odvzeta prostost na policijski postaji, od trenutka, ko je stekel postopek v zvezi z nezakonitim prebivanjem tožnika v Republiki Sloveniji, do trenutka, ko je bil na mejnem prehodu Dragonja odstranjen iz države in je vstopil v Republiko Hrvaško. Tožniku je bila s tem kršena ustavna pravica do osebne svobode, ustavna pravica svobode gibanja in pravica do pritožbe ali drugega pravnega sredstva.
gradbeno dovoljenje - obnova postopka - nezahteven objekt - stranka v postopku - učinki ustavne odločbe - razveljavitev zakonske določbe
Glede na to, da izpodbijana odločba temelji na zakonski določbi 74b. člena ZGO-1, ki jo je Ustavno sodišče RS z odločbo razveljavilo, o izpodbijani odločbi, s katero se ureja razmerje med strankami, pa do dneva odločitve še ni bilo pravnomočno odločeno, je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijani upravni akt odpravilo.
gradbeno dovoljenje - razveljavitev zakonske določbe - učinek na še nepravnomočna pravna razmerja - učinek ustavne odločbe
Glede na to, da izpodbijana odločba temelji na zakonski določbi 74.b člena ZGO-1, ki jo je Ustavno sodišče z navedeno odločbo razveljavilo, o izpodbijani odločbi, s katero se ureja razmerje med strankami, pa do dneva odločitve še ni bilo pravnomočno odločeno, je sodišče na podlagi 4. točke 1. odstavka 64. člena ZUS-1 tožbi ugodilo in izpodbijani upravni akt odpravilo.
dohodnina - povprečenje - zahteva za oceno ustavnosti zakona - prekinitev postopka
Sodišče je ocenilo, da obstajajo razlogi za vložitev zahteve za oceno ustavnosti določb 1. odstavka 120. člena ZDoh-2, ki uporabo povprečne stopnje davka pri obdavčenju dohodka iz delovnega razmerja za preteklo leto ali več preteklih let omogoča le, če je izplačan na podlagi sodne odločbe. Postopek je zato na podlagi 156. člena Ustave prekinilo.
načelo legalitete - neustavnost oziroma nezakonitost podzakonskega predpisa - exceptio illegalis - oglaševanje na zasebnem prostoru
Odlok je v tem, ko za postavitev nosilcev oglaševanja na zemljiščih, ki niso v lasti Mestne občine ..., predpisuje soglasje pristojnega oddelka Mestne občine, nezakonit in ga zato ni mogoče uporabiti pri odločanju. Odlok namreč ureja zgolj postavljanje oziroma uporabo objektov in naprav za nameščanje obvestil in reklam, zato očitno ne predstavlja prostorskega akta v smislu ZPNačrt oziroma pred tem veljavnega ZUreP-1, saj ti akti prostor urejajo celovito in ne le glede posamezne vrste objektov. Odlok torej v obsegu, v kakršnem posega na področje urejanja prostora mimo določb ZPNačrt, nima zakonske podlage, oziroma je nezakonit.
Celo na podlagi prostorskega akta pa investitorju ni mogoče nalagati pridobitve soglasja občine, saj je volja občine izražena že v postopku priprave tega akta. Izdajanje soglasja brez vnaprej določenih pogojev in mimo določb prostorskega akta po svoji vsebini pomeni dopolnjevanje oziroma spreminjane prostorskega akta, ki ga ne opravi pristojni organ in do katerega ne pride po predpisanem postopku, tako da je Odlok tudi iz tega razloga nezakonit.