stavbno zemljišče - nadomestilo za uporabo - nadomestilo za odmero stavbnega zemljišča - merila za odmero nadomestila - exceptio illegalis - enakost pred zakonom - razlikovanje med zavezanci - različna obremenitev zavezancev
Ker Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča MOC v prvem in drugem odstavku 6. člena stavbna zemljišča skupine C v območju 1.A vrednoti različno (višje) od enako (splošno in individualno) komunalno opremljenih stavbnih zemljišč skupine C v drugih območjih, za takšno razlikovanje pa utemeljenih razlogov ni najti, sta navedeni določbi v neskladju z načelom enakosti iz drugega odstavka 14. člena Ustave, zato v tej zadevi ne bi smeli biti uporabljeni (exceptio illegalis).
Ker Odlok v devetem odstavku 8. člena določa faktorje, ki zvišujejo vrednotenje stavbnih zemljišč skupine C v območju 1.A, niso pa določeni za druga stavbna zemljišča v tem območju (npr. za stavbna zemljišča skupine B), kljub temu, da območje 1.A tudi za uporabnike slednjih zemljišč predstavlja posebno pridobitno območje v smislu možnosti ugodnega pridobivanja dohodkov, za takšno razlikovanje pa utemeljenih razlogov ni najti, je navedena določba v neskladju z načelom enakosti iz drugega odstavka 14. člena Ustave. Zato v tej zadevi ne bi smela biti uporabljena (exceptio illegalis).
URS člen 154, 154/1, 155. ZCes-1 člen 97, 118, 118/1, 118/1-6.
javna objava - za odločanje relevanten predpis - uporaba predpisov - retroaktivna uporaba zakona - prepoved retroaktivnosti
Za presojo zakonitosti postavitve tožnikovega objekta za oglaševanje v varovalnem pasu občinske ceste je treba uporabiti zakon, veljaven v času postavitve, to pa je ZJC in ne kasnejši ZCes-1. Tožeči stranki bi lahko naložil odstranitev objekta za oglaševanje le, če bi ZCes-1 tudi za objekte, ki so bili postavljeni pred njegovo uveljavitvijo, izrecno določil obveznost pridobitve soglasja iz 97. člena ZCes-1 v za to določenem prehodnem obdobju, po neuspešno pretečenem roku pa bi predvidel inšpekcijsko ukrepanje.
ZS člen 89, 89/1, 89/1-3. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2010) člen 2. URS člen 14.
sodni izvedenec - sodni cenilec - razrešitev sodnega izvedenca in sodnega cenilca - zamuda pri izdelavi izvedenskega mnenja - pravni standard - načelo sorazmernosti - načelo enakosti
Razlaga 3. točke prvega odstavka 89. člena ZS, po kateri bi bilo vsako ravnanje v nasprotju z dolžno skrbnostjo izvedenca neredno delo in s tem razlog za razrešitev izvedenca, je tako v neskladju z ustavo. Ustavoskladna pa je razlaga, ki pri presoji upošteva težo storjene kršitve dolžne skrbnosti pri opravljanju izvedeniškega dela in izvedenčevo siceršnje delo. K takšni ustavoskladni razlagi zakona je zavezana tudi toženka.
ZMZ-1 člen 84, 84/1, 84/1-2, 84a, 84a/2. Listina Evropske unije o temeljnih pravicah (2010) člen 6, 51. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 5. URS člen 19, 32, 32/1. Direktiva 2013/33/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o standardih za sprejem prosilcev za mednarodno zaščito (prenovitev) (2013) člen 8, 8/4.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - odvzem prostosti
Pri oceni, ali gre za odvzem svobode je treba upoštevati vrsto, trajanje ukrepa in ostale dejanske okoliščine načina izvajanja ukrepa v konkretnem primeru. Razlika med ukrepom odvzema svobode in omejitvijo gibanja je v intenziteti posega. Izpodbijani akt o pridržanju tožnika, je šteti kot ukrep, ki pomeni odvzem prostosti tožnika iz 6. člena Listine EU (oziroma iz drugega odstavka 19. člena Ustave in iz 5. člena EKČP) in ne za ukrep omejitve gibanja.
Tožnik je ves čas upravnega postopka in tudi v upravnem sporu zatrjeval, da pred podajo prošnje ni bil obveščen v jeziku, ki ga razume, in tudi dejansko ni razumel morebitnega pojasnila policistov, da ne sme zapustiti Slovenije oziroma da se bo v takem primeru štela njegova prošnja za umaknjeno, v primeru vrnitve v azilni dom pa mu bo lahko odvzeta prostost.
URS člen 14. ZIUOPDVE člen 109, 109/1, 109/1-3. Uredba Komisije (EU) št. 651/2014 z dne 17. junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive z notranjim trgom pri uporabi členov 107 in 108 Pogodbe člen 2, 2-18.
COVID-19 - državna pomoč - delno povračilo nekritih fiksnih stroškov - upravičenec - pogoji - pravo EU - pravni učinki - implementacija - načelo enakosti pred zakonom
Posojila družbenikov družbi se štejejo za premoženje družbe le v stečajnem postopku ali postopku prisilne poravnave, zato 498. člen ZGD-1 v obravnavani zadevi, ki ni postopek zaradi insolventnosti, ni uporabljiv. Tako je znašal tožničin celotni kapital (AOP 56) –20.605,30 EUR. Tožnici kot družbi z omejeno odgovornostjo je na dan 31. 12. 2019 zaradi nakopičenih izgub izginila več kot polovica vpisanega osnovnega kapitala, zaradi česar je „podjetje v težavah“ v skladu z (a) podtočko 18. točke 2. člena Uredbe 651/2014.
Začasni okvir glede na svoj namen in vsebino, glede na pravno teorijo, sodno prakso Sodišča EU in Splošnega sodišča nima zavezujočega učinka za države članice in se v državah članicah ne uporablja neposredno. Začasni okvir posamezni državi članici ne nalaga nobenih obveznosti v smislu, da bi morala zakonsko urediti in zagotoviti državno pomoč, temveč ji zgolj sporoča, katero državno pomoč bo Komisija štela za združljivo z notranjim trgom, če se bo zanjo odločila, in pod katerimi pogoji.
Iz 109. do 112. člena ZIUOPDVE je razvidno, da RS ni implementirala izjeme „podjetja v težavah“ za mikro in mala podjetja v slovenski pravni red, zato se ta izjema v RS ne uporablja. To pomeni, da morajo pogoj iz tretje alineje prvega odstavka 109. člena ZIUOPDVE, da niso „podjetja v težavah“ izpolnjevati tudi mikro in mala podjetja.
113. člena ZIUOPDVE je treba razlagati tako, da zgolj tisti pogoji, za katere so se države članice odločile, da jih bodo predpisale v nacionalni zakonodaji, se izvajajo v skladu z navedenima točkama Začasnega okvira. Z obravnavano določbo pa ni mogoče širiti zakonsko predpisanih pogojev za dodelitev te državne pomoči, zato določbe 113. člena ZIUOPDVE ni mogoče razlagati, češ da mora RS med prejemnike državne pomoči vključiti tudi mikro in mala podjetja, ki so v težavah.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - nepovratna finančna spodbuda - pogoji javnega razpisa - neizpolnjevanje razpisnega pogoja - tožbena novota - nova dejstva - novi dokazi - prekluzija - enakost pred zakonom - načelo enakosti
Sodišče je presodilo, da je sporni pogoj iz šeste alineje četrtega odstavka 4. b) točke Javnega poziva, ki trajanje izločitve kršiteljev iz dodeljevanja javnih sredstev ne razlikuje glede na naravo in težo kršitve, v nasprotju z načelom enakosti pred zakonom iz drugega odstavka 14. člena Ustave RS.
ZZDej-K člen 41, 41/4, 41/6. URS člen 74, 158. ZZDej člen 44f.
koncesije - koncesija za opravljanje zdravstvene dejavnosti - sprememba koncesijskega akta - retroaktivnost - trajanje koncesije - sprememba časa trajanja koncesije - odločitev ustavnega sodišča
Časovna omejitev že prej časovno omejene koncesije na najdaljše obdobje petnajstih let od uveljavitve ZZDej-K, po presoji sodišča pomeni milejšo spremembo obstoječega koncesijskega razmerja kot iz nedoločenega v določen čas na podlagi četrtega odstavka 41. člena ZZDej-K1. Ker sta določbi četrtega in šestega odstavka 41. člena ZZDej-K primerljivi in ima sprememba po določbi šestega odstavka 41. člena ZZDej-K po presoji sodišča milejše posledice kot po četrtem odstavku navedenega člena ZZDej-K, sodišče zavezuje stališče, ki ga je Ustavno sodišče RS sprejelo v odločbi U-I-193/19-14 z dne 6. 5. 2021, ki se je nanašalo na spremembo koncesije za nedoločen čas v določen čas. Ustavno sodišče RS je z odločbo U-I-193/19-14 z dne 6. 5. 2021 odločilo, da je določba četrtega odstavka 41. člena ZZDej-K ustavnopravno skladna, da določba ne učinkuje retroaktivno in da je v skladu z načelom zaupanja v pravo.
Neutemeljeno je tožničino sklicevanje na poseg v svobodo dela (49. člen Ustave RS), češ da tožnici spremenjena določba 16. člena ZZDej-K po izteku koncesije, preprečuje nadaljnje opravljanje njenega poklica. Pri njej zaposleni oziroma na drug način angažirani zdravniki in medicinsko ter administrativno osebje bodo še vedno lahko svobodno opravljali svoj poklic, saj prenehanje koncesijske dejavnosti v pridobljene pogoje za opravljanje poklica ne posega in jim ga ne onemogoča.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - odmera nadomestila - načelo enakosti - exceptio illegalis
Ker Odlok v devetem odstavku 8. člena določa faktorje, ki zvišujejo vrednotenje stavbnih zemljišč skupine C v območju I.A, niso pa določeni za druga stavbna zemljišča v tem območju (npr. za stavbna zemljišča skupine B), kljub temu, da območje I.A tudi za uporabnike slednjih zemljišč predstavlja posebno pridobitno območje v smislu možnosti ugodnega pridobivanja dohodkov, za takšno razlikovanje pa utemeljenih razlogov ni najti, je navedena določba v neskladju z načelom enakosti iz drugega odstavka 14. člena Ustave, zato v tej zadevi ne bi smela biti uporabljena (exceptio illegalis).
URS člen 71, 71/2. ZKZ člen 23, 24, 24/1, 24/6, 111, 111/2.
kmetijska zemljišča - promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - status kmeta - priznanje statusa kmeta - predkupna pravica
Institut predkupne pravice je namenjen usmerjanju prometa s kmetijskimi zemljišči, da ta ostanejo v primarni pridelovalni funkciji v obsegu, ki je potreben za zagotovitev prehranske varnosti prebivalcev Slovenije. S tem je uresničen namen posebnega varstva kmetijskih zemljišč (drugi odstavek 71. člena URS.)
Odločba o priznanju statusa kmeta je ugotovitvenega oziroma deklarativnega značaja. S tem soglaša tudi pravna teorija. Ugotovitvena (deklarativna) odločba namreč ugotavlja določeno pravno razmerje, pravico ali obveznost, ki že obstaja po zakonu samem. Kot taka (praviloma) učinkuje od nastanka pravno pomembnih dejstev (ex tunc). Njen retroaktivni učinek izhaja iz narave stvari; gre za ugotovitev pravnega razmerja, ki je nastalo pred njeno izdajo. Še drugače, posameznik je kmet, ima status kmeta, po samem zakonu; odločba vsebuje le ugotovitev o tem.
javni razpis - podelitev koncesij - obvezna lokalna gospodarska javna služba - sklep o priznanju sposobnosti biti stranka - izpolnjevanje pogojev - načelo zakonitosti - ugoditev tožbi
Ob jasno določenem pogoju najmanjšega števila zaposlenih v odloku in ZZPDej je po presoji sodiča tožena stranka z določitvijo pogoja števila zaposlenih na dan določen (šele) v razpisni dokumentaciji ravnala v nasprotju z Odlokom o predmetu in pogojih za dodelitev koncesije za opravljanje lokalne gospodarske javne službe 24 urne dežurne pogrebne službe v Občini Ruše in kršila načelo zakonitosti. Iz obeh navedenih predpisov namreč pooblastilo za določitev drugačnega pogoja, kot ju določata oba predpisa, ne izhaja.
davčna izvršba - prenos dejavnosti - pravica do izjave - neustavnost zakona - porok glavnega dolžnika - neizterljivost davka - družinski član
Tožeči stranki pred izdajo izpodbijanega sklepa ni bila izdana odmerna odločba niti ni imela možnosti sodelovanja v postopku na prvi stopnji. Izpodbijana odločitev temelji na pravni podlagi druge povedi prvega odstavka 148. člena ZDavP-2, za katero je Ustavno sodišče RS ugotovilo, da je neustavna in kot način izvršitve določilo, da lahko davčni organ izvršbo zoper poroka v smislu druge povedi prvega odstavka 148. člena ZDavP-2 opravi le, če pred tem izda odmerno odločbo, s katero ugotovi, da so izpolnjeni pogoji za poroštvo, pred njeno izdajo pa poroku zagotovi pravico do izjave. Glede na navedeno odločbo Ustavnega sodišča RS v obravnavani zadevi ni pravne podlage za izdajo izpodbijanega sklepa o davčni izvršbi tožeči stranki.
URS člen 125. ZTro-1 člen 96, 96/1, 96/2. Pravilnik o pogojih in postopkih oprostitve trošarine za energetsko intenzivna podjetja (2016) člen 2.
trošarina - vračilo trošarine - exceptio illegalis - napačna uporaba materialnega prava
Ob tem sta po presoji sodišča, kljub tožnikovim opozorilom v pripombah k zapisniku in njegovi pritožbi, spregledala, da Pravilnik o pogojih in postopkih oprostitve trošarine za energetsko intenzivna podjetja ni skladen z zakonom, saj oži in zaostruje zakonski pogoj glede proizvodne vrednosti ravno na način, kot to izpostavlja tožnik.
Po 125. členu Ustave Republike Slovenije je sodišče pri odločanju vezano na ustavo in zakon. Če meni, da podzakonski akt, ki bi ga sicer moralo uporabiti pri sojenju, ni v skladu z Ustavo ali zakonom, mora uporabo take določbe podzakonskega akta zavrniti (exceptio illegalis).
odobritev pravnega posla - prodaja kmetijskih zemljišč - predkupna pravica - zloraba pravic - glavna obravnava
Glede na namen zakonsko določene omejitve pri razpolaganju s kmetijskimi zemljišči, ki je v zagotavljanju primarno pridelovalne funkcije, je tožena stranka tudi po presoji sodišča pravilno ugotovila, da z odobritvijo predmetnega pravnega posla med prodajalko in tožnikom ta namen zakona ne bi bil dosežen, kar je tudi obrazložila z ustreznimi argumenti, iz katerih izhaja, da tožnik zlorablja status kmeta pri nakupu predmetnega zemljišča. Ker zloraba pravic ne more uživati pravnega varstva, tožnik v predmetnem postopku ne uveljavlja predkupne pravice.
Izvrševanje pravice do izbire prebivališča je dopustno omejiti zaradi zavarovanja javnega reda le tedaj, če je to v skladu z načelom sorazmernosti, kar je potrebno presojati v vsakem posamičnem primeru, glede na individualne konkretne okoliščine posamičnega primera. Vendar tožena stranka te pravne narave in možnih okvirov omejevanja pravice do izbire prebivališča ni upoštevala ne na prvi in tudi ne na drugi stopnji upravnega odločanja, kar v tožbi utemeljeno graja tožnik.
ZCes-1 člen 97, 97/2, 118, 118/1, 118/1-6. URS člen 154.
inšpekcijski postopek - objekt za oglaševanje - odstranitev objekta - varovani pas državne ceste - soglasje - retroaktivna uporaba zakona
ZCes-1 nima določb, ki bi se nanašale na pred njegovo uveljavitvijo izvršene posege v prostor varovalnega pasu državne ceste. Tožnik tako utemeljeno navaja, da bi inšpektor za ceste lahko naložil odstranitev objekta za oglaševanje, če bi ZCes-1 tudi za te, ki so bile (zakonito) postavljene pred njegovo uveljavitvijo, izrecno določil obveznost pridobitve soglasja iz 78. člena ZCes-1 v za to določenem prehodnem obdobju, vendar take določbe v zakonu niso vsebovane.
stalno prebivališče - postopek ugotavljanja dejanskega stalnega prebivališča - prijava stalnega prebivališča - izbris iz registra prebivalstva RS - dejansko prebivanje - kršitve pravil postopka
Zgolj lastništvo nepremičnine in pošiljanje pokojnine na naslov stalnega prebivališča v postopku ugotavljanja stalnega prebivališča ne zadostuje, da posameznik ohrani stalno prebivališče na navedenem naslovu. Za ohranitev stalnega prebivališča je potrebno, da posameznik tudi na tem naslovu dejansko prebiva. Navedbe, da se na naslovu nahajajo osebne stvari tožnika, zgolj nakazuje na povezavo z naslovom, vendar pa to ni razlog, da bi zaradi tega na tem naslovu bilo možno obdržati prijavljeno stalno prebivališče. Tudi zatrjevano dejstvo, da na naslovu živita sin tožnika in tašča, samo po sebi ne zadostuje.
Odločba tožene stranke o izbrisu tožnika iz registra stalnega prebivalstva ne pomeni posega v ustavno pravico tožnika do svobode gibanja iz 32. člena Ustave RS. Izpodbijana odločitev pomeni le izvajanje temeljnega namena ZPPreb-1, ki je v zagotovitvi pregleda nad stanjem in gibanjem prebivalstva in se zato s takšno zakonsko ureditvijo zasleduje ustavno dopusten in stvarno upravičen cilj.
ZIntPK člen 4, 4-11, 27, 27/1. ZUP člen 9. URS člen 43.
nezdružljivost funkcije poslanca - preprečevanje korupcije - nezdružljivost funkcij - pravica do izjave v postopku - samoupravne narodne skupnosti
Tožena stranka bi morala tožniku vročiti svoje ugotovitve v izjavo in mu omogočiti aktivno vlogo v postopku. Tožniku je sicer omogočila, da sodeluje v postopku, vendar v spornih ugotovitvah ni upoštevala njegove izjave, prav tako se do nje tudi ni opredelila.
Glede na to, da Ustava RS ne omejuje splošne volilne pravice pripadnikov narodnih skupnosti, hkrati pa jim daje pravico izvoliti poslanca narodne skupnosti, bi uzakonitev pravice do samo enega glasovanja z možnostjo izbire (opcije) povzročila, da bi bili pripadniki narodnih skupnosti prisiljeni izbirati med dvema ustavnima pravicama: splošno volilno pravico in pravico do neposredne zastopanosti. Z odločitvijo za eno od teh dveh pravic bi se avtomatično odpovedali drugi. Takšna ureditev bi bila v neskladju z Ustavo, ker bi pripadnike narodnih skupnosti prikrajšala za eno ali drugo pravico - glede na njihovo lastno izbiro.
potrdilo o namenski rabi zemljišča - zahteva za spremembo potrdila - jasnost in določnost pravnih pravil
Iz tekstualnega dela Odloka, ki je veljal v relevantnem obdobju, na katero se nanaša sporno potrdilo o namenski rabi zemljišča parc. št. 1644/11, k.o. ..., ni jasno in nedvoumno razvidno, da bi se predmetna parcela nahajala na trasi, predvideni za prestavitev glavne ceste ob letališču. To ne izhaja niti iz grafične karte - priloge B4, iz katere zaradi neustreznega merila sploh ni mogoče razbrati nahajanja predmetne parcele.
ZGO-1 člen 218b, 218b/1, 218b/1-2. URS člen 14, 14/2.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - odmera nadomestila - nezazidano stavbno zemljišče - dejanska možnost priklopa na komunalno infrastrukturo - načelo enakosti
Odmera NUSZ za nezazidano stavbno zemljišče je upravičena že, če ima zemljišče dejansko možnost priklopa oziroma dostopa do javnega komunalnega omrežja oziroma infrastrukture, četudi priklop na navedena omrežja še ni izveden.
Težnja občine, da se nezazidana stavbna zemljišča pozidajo, je razumen razlog za višjo odmero NUSZ, saj je razlog za plačevanje dajatve od nezazidanih stavbnih zemljišč v tem, da dajatev sili lastnike teh zemljišč, da čim prej zagotovijo njihovo pozidavo in tako zemljišču omogočijo izvrševanje funkcije, ki je zanj predvidena.
ZAID člen 5, 5/1, 5/2, 55, 55/1, 55/2. URS člen 2, 155, 155/1, 155/2.
Inženirska zbornica Slovenije (IZS) - pooblaščeni inženir - opravljanje poklica - upokojitev - mirovanje poklicnega naziva pooblaščenega inženirja
Tožnik glede na nesporno ugotovitev, da je polno upokojen, ne zadosti pogoju iz določbe tretjega odstavka 5. člena ZAID o stalnem in trajnem opravljanju poklicnih nalog pooblaščenega inženirja. Ob tem sodišče dodaja, da že definicija upokojitve pomeni, da gre za zaključitev dela ali kariere zaradi dosežene starosti ali delovne dobe za upokojitev. Povedano drugače: oseba, ki se upokoji, ne opravlja več svojih poklicnih nalog ''stalno'' in ''trajno''. Tako tudi tožnikovo sklicevanje na določbe ZUTD o upravičenosti upokojencev do opravljanja začasnega in občasnega dela ne more vplivati na odločitev.