ZUreP-2 člen 58. URS člen 157, 160, 161, 161/1. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-4.
prostorski izvedbeni akt - občinski prostorski načrt (OPN) - splošni pravni akt - odločba Ustavnega sodišča - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Za odločanje o skladnosti podzakonskih predpisov in predpisov lokalnih skupnosti z Ustavo in zakoni je po Ustavi pristojno Ustavno sodišče (tretja in četrta alineja prvega odstavka 160. člena Ustave), ki ima pri tem ustavno pooblastilo, da protiustavne ali nezakonite podzakonske predpise ali splošne akte lokalnih skupnosti odpravi ali razveljavi (prvi odstavek 161. člena Ustave). Z 58. členom ZUreP-2 je zakonodajalec Upravno sodišče pooblastil, da v upravnem sporu odloča o zakonitosti prostorskih izvedbenih aktov (v delih, opredeljenih v drugem odstavku 58. člena ZUreP-2) kot splošnih pravnih aktov ter prostorski izvedbeni akt odpravi ali razveljavi v delu, katerega zakonitost izpodbija tožnik, in drugih delih, če so te določbe v medsebojni zvezi ali če je to nujno za rešitev zadeve. S tem je bila Upravnemu sodišču podeljena pristojnost, ki vsebinsko ustreza pristojnostim Ustavnega sodišča iz tretje in četrte alineje prvega odstavka 160. člena ter prvega odstavka 161. člena Ustave (20. in 21. točka obrazložitve odločbe Ustavnega sodišča).
ZUreP-2 člen 58. URS člen 157, 160, 160/1, 160/1-3, 160/1-4, 161, 161-1.
prostorski izvedbeni akt - občinski prostorski načrt (OPN) - splošni pravni akt - odločba Ustavnega sodišča - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Položaj Ustavnega sodišča in njegove posebne ustavno določene pristojnosti, ki jih Ustava rednim sodiščem ne podeljuje, ne omogočajo drugega zaključka kot to, da je pristojnost Ustavnega sodišča za presojo skladnosti podzakonskih predpisov in predpisov lokalnih skupnosti, vključno s pooblastilom, da te predpise ob ugotovitvi njihove protiustavnosti ali nezakonitosti razveljavi oziroma odpravi, izključne narave. Glede na navedeno je bila izpodbijana zakonska ureditev, ki je enake pristojnosti podeljevala upravnemu sodstvu, v neskladju s 3. oziroma 4. alinejo prvega odstavka 160. člena in prvim odstavkom 161. člena Ustave.
ZPOP-1 člen 24, 24/2, 34a, 34a/5. ZUP člen 63, 63/2. URS člen 22.
COVID-19 - sofinanciranje iz javnih sredstev - javni poziv - elektronska vloga - smiselna uporaba ZUP - enako varstvo pravic
Smiselna uporaba določb ZUP, ki prihaja v poštev tudi v konkretni zadevi, ne pomeni, da javni poziv način vlaganja vlog lahko določa drugače, kot to določa ZUP. Omejitev načina oddaje vlog na izključno elektronskega predstavlja neutemeljen poseg v tožnikovo pravico do enakega varstva pravic (22. člen Ustave), saj mu onemogoča, da bi organ vsebinsko obravnaval njegovo vlogo, ki je bila vložena v skladu z določbami ZUP in ki veljajo tudi v obravnavanem postopku o dodeljevanju javnih sredstev.
Edina kriterija, ki se upoštevata pri dodeljevanju finančnega nadomestila, sta 20-odstotni izpad dohodka v sektorju ter da je izpad dohodka utrpel tudi prosilec kot nosilec kmetijskega gospodarstva, nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji, fizična oseba, ki je lastnik gozda, ali imetnik dovoljenja za gospodarski ribolov. S tem, ko je Odlok o finančnem nadomestilu zaradi izpada dohodka v proizvodnji vina zaradi epidemije COVID-19 v prvem odstavku 6. člena predpisal dodatne pogoje, ki jih mora vlagatelj izkazati, da bo njegovi vlogi za dodelitev finančnega nadomestila ugodeno, je prišlo po mnenju sodišča do nezakonitega poseganja v pravico do finančnega nadomestila iz 74. člena ZIUZEOP, saj jo je z dodatnimi pogoji omejil preko mere, ki jo določa zakon. Zato v tem primeru pri odločanju Odloka ni mogoče uporabiti (exceptio illegalis).
ZUreP-2 člen 58. URS člen 160, 160/1, 161, 161/1. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-4.
občinski podrobni prostorski načrt (OPPN) - odločba Ustavnega sodišča - neustavnost zakona - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe - začasna odredba
Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti odločilo, da je bil 58. člen ZUreP-2 v neskladju z Ustavo. Sledeč navodilu iz obrazložitve odločbe Ustavnega sodišča št. U-I-327/20-16 z dne 20. 1. 2022, je sodišče tožbo, vloženo zoper splošni predpis, zavrglo.
Inženirska zbornica Slovenije (IZS) - vpis v imenik pooblaščenih inženirjev - materialni prekluzivni rok - primeren rok - zavrženje zahteve - presoja ustavnosti zakonske ureditve
ZAID v šestem odstavku 55. člena določa materialni prekluzivni rok za vložitev vloge za uveljavitev pravice, s potekom katerega ugasne sama pravica. Zato tega roka ni mogoče podaljšati in se izteče na zakonsko določen dan (1. 12. 2018).
Sodišče ni sledilo tožnikovemu predlogu za prekinitev konkretnega postopka in začetek postopka za oceno ustavnosti, saj je presodilo, da ureditev iz petega oziroma šestega odstavka 55. člena ZAID ni v neskladju z Ustavo.
ZUreP-2 člen 58. URS člen 160, 160/1, 161, 161/1. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-4.
občinski podrobni prostorski načrt (OPPN) - odločba Ustavnega sodišča - neustavnost zakona - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Upravno sodišče razveljavljenega 58. člena ZUreP-2 v odprtih postopkih, v katerih o tožbenih zahtevku še ni bilo pravnomočno odločeno, ne sme uporabljati in posledično za odločanje o tožbah, vloženih na njegovi podlagi, ni (več) pristojno. Nepristojnost sodišča za odločanje v upravnem sporu je razlog za zavrženje tožbe.
zazidalni načrt - neustavnost zakona - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - odločba Ustavnega sodišča - zavrženje tožbe
Prostorski akti, ki določajo namensko rabo prostora v Republiki Sloveniji, imajo naravo predpisa in se v sistemu delitve pravnih aktov na posamične in splošne uvrščajo med slednje. Za odločanje o skladnosti podzakonskih predpisov in predpisov lokalnih skupnosti z Ustavo in zakoni je po Ustavi pristojno Ustavno sodišče.
Ustavno sodišče RS je v postopku za oceno ustavnosti odločilo, da je bil 58. člen ZUreP-2, s katerim je zakonodajalec Upravno sodišče pooblastil, da v pravnem sporu odločao zakonitosti prostorskih izvedbah aktov, v neskladju z Ustavo. Zato je Upravno sodišče tožbo, vloženo zoper splošni predpis zavrglo, saj ta predpis ni akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu.
Tožnik kot notar je bil razrešen z odločbo Ministrstva za pravosodje, ker je pisno obvestil Notarsko zbornico, da zaradi upokojitve z dnem 31. 12. 2020 ne želi več opravljati notariata. Zoper navedeno odločbo je bilo možno vložiti upravni spor, ki pa ni bil sprožen, zato je odločba postala pravnomočna, tožnik pa s tem pravnomočno razrešen z notarskega mesta. S tem, ko je notar pravnomočno razrešen, ne sme več opravljati funkcije in je potrebno speljati postopek imenovanja novega notarja. ZN ne ureja oziroma ne omogoča spremembe odločbe o razrešitvi notarja, poleg tega spremembe pravnomočne odločbe na splošno ne omogoča niti ZUP, odločbe o razrešitvi notarja ni mogoče naknadno spreminjati. Tožena stranka je upravičeno zavrgla vlogo tožnika, ki je z vlogo ponovno zaprosil za spremembo datuma razrešitve z mesta notarja.
ZUreP-2 člen 58. URS člen 160, 160/1. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-4.
stvarna pristojnost - neustavnost zakona - presoja ustavnosti in zakonitosti podzakonskega akta - zavrženje tožbe
Položaj Ustavnega sodišča in njegove posebne ustavno določene pristojnosti, ki jih Ustava rednim sodiščem ne podeljuje, zato ne omogočajo drugega zaključka kot to, da je pristojnost Ustavnega sodišča za presojo skladnosti podzakonskih predpisov in predpisov lokalnih skupnosti, vključno s pooblastilom, da te predpise ob ugotovitvi njihove protiustavnosti ali nezakonitosti razveljavi oziroma odpravi, izključne narave. Zato je bila izpodbijana zakonska ureditev, ki je enake pristojnosti podeljevala upravnemu sodstvu, v neskladju s tretjo oziroma četrto alinejo prvega odstavka 160. člena in prvim odstavkom 161. člena Ustave.
Vlada RS lahko legitimno izvršuje svojo diskrecijo glede podeljevanja ali zavrnitve soglasja. Če izda soglasje, razlogov ni potrebno posebej navajati, če pa soglasja ne da, potem v takih okoliščinah, ko je kandidat že imenovan, zavrnitev soglasja mora vsebovati razlog, ki mora imeti podlago v legitimnem dejanskem okviru.
Tožnik ima najmanj pravico, da pod enakimi pogoji kot drugi kandidati kandidira na razpisano mesto oziroma da tožena stranka pod enakimi pogoji obravnava in neizdaja soglasij za ta imenovanja.
Tožena stranka v izpodbijanem aktu ni navedla (zakonitega) razloga za neizdajo soglasja, zato sodišče ne more presoditi zakonitosti izpodbijanega sklepa.
varstvo ustavnih pravic - subsidiarni upravni spor - osnovna šola - izobraževanje - pogoji - pravni interes - začasna odredba
Tožnik, ki zahteva izdajo sodbe, s katero bi se mu dopustilo obiskovanje šole brez izpolnjevanja pogoja PCT, ne izkazuje več pravnega interesa za tožbo, saj Odlok o začasnih ukrepih za preprečevanje in obvladovanje okužb z nalezljivo boleznijo COVID (Uradni list RS, št. 22/2022) samotestiranja učencev oziroma pogoja PCT za potrebe izvajanja vzgojno-izobraževalnega programa ne določa (več), kar pomeni, da je od 21. 2. 2022 dalje tožniku dovoljeno obiskovanje šole oziroma pouka brez izpolnjevanja navedenega pogoja.
urejanje prostora - prostorski akt - veljavnost predpisov lokalnih skupnosti - Ustavno sodišče Republike Slovenije - presoja ustavnosti zakona - zavrženje tožbe
Pristojnost Ustavnega sodišča za presojo skladnosti podzakonskih predpisov in predpisov lokalnih skupnosti, vključno s pooblastilom, da te predpise ob ugotovitvi njihove protiustavnosti ali nezakonitosti razveljavi oziroma odpravi, je izključne narave. Zato je bila izpodbijana zakonska ureditev, ki je enake pristojnosti podeljevala upravnemu sodstvu, v neskladju s tretjo oziroma četrto alinejo prvega odstavka 160. člena in prvim odstavkom 161. člena Ustave.
varstvo ustavnih pravic - subsidiarni upravni spor - osnovna šola - izobraževanje - pogoj - pravni interes - začasna odredba
Tožnika, ki zahtevata izdajo sodbe, s katero bi se jima dopustilo obiskovanje šole brez izpolnjevanja pogoja PCT, ne izkazujeta več pravnega interesa za tožbo, saj Odlok o začasnih ukrepih za preprečevanje in obvladovanje okužb z nalezljivo boleznijo COVID (Uradni list RS, št. 22/2022) samotestiranja učencev oziroma pogoja PCT za potrebe izvajanja vzgojno-izobraževalnega programa ne določa (več), kar pomeni, da je od 21. 2. 2022 dalje tožnikoma dovoljeno obiskovanje šole oziroma pouka brez izpolnjevanja navedenega pogoja.
URS člen 153, 153/4, 160, 160/1, 160/1-3, 160/1-4. ZUreP-2 člen 58. ZUstS člen 44, 47. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-4.
prostorsko načrtovanje - občinski prostorski načrt (OPN) - odločba Ustavnega sodišča - ugotovitev neskladnosti zakona z Ustavo - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Upravna sodišča razveljavljenega 58. člena ZUreP-2 v odprtih postopkih, v katerih o tožbenem zahtevku še ni bilo pravnomočno odločeno, ne smejo uporabljati, in posledično za odločanje o tožbah, vloženih na njegovi podlagi, niso (več) pristojna.
GZ člen 55, 55/1, 55/1,3. ZVO-1 člen 58, 64. URS člen 14, 14/2.
gradbeno dovoljenje - okoljevarstveno soglasje - vstop v postopek - javna objava - integralni postopek
V integralnem postopku izdaje gradbenega dovoljenja je treba zagotoviti enake pravice, kot v navadnem postopku izdaje gradbenega dovoljenja (tj. brez okoljevarstvenega soglasja). Tako se namreč zagotavlja, da podobni položaji, kot je navaden postopek izdaje gradbenega dovoljenja, niso ugodnejši od tistih, ki so določeni za izvajanje Direktive 2011/92/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. 12 2011 o presoji vplivov nekaterih javnih in zasebnih projektov na okolje, tj. integralni postopek izdaje gradbenega dovoljenja.
URS člen 157. ZUS-1 člen 4, 4/1, 36, 36/1, 36/1-4.
COVID-19 - začasni ukrepi v času epidemije SARS-CoV-2 (COVID-19) - pogoj PCT - osnovna šola - izobraževanje - subsidiarni upravni spor - varstvo ustavnih pravic v upravnem sporu - procesne predpostavke za tožbo - zavrženje tožbe
Po ustaljeni sodni praksi Vrhovnega sodišča RS morajo biti tudi za sodno varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin v upravnem sporu na podlagi 4. člena ZUS-1 izpolnjeni zakonsko predpisani pogoji. Taka tožba je dovoljena, če je v njej zatrjevano dejanje javne oblasti, ki naj bi posegalo v človekove pravice in temeljne svoboščine tožnika, izvedeno s strani organa države oziroma samoupravne lokalne skupnosti ali nosilca javnega pooblastila pri izvrševanju njegovih oblastvenih pooblastil. Delovanje tožene stranke v obravnavani zadevi pa niti z vidika splošne opredelitve njenih nalog, ki so podrejene ciljem izobraževanja, niti z vidika ravnanja v konkretnem primeru ne ustreza opisanim značilnostim oblastvenega delovanja.
GZ člen 82, 106, 106/1. ZGO-1 člen 152, 156a. URS člen 36, 36/1.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - sklep o dovolitvi izvršbe - odlog izvršbe - ugotovitvena odločba Ustavnega sodišča - pravica do doma
Izdaja sklepa o dovolitvi izvršbe, s katero se odloči, da zavezančeva obveznost izpolnitve še obstoji in je zato potrebna njena izvršitev na način in s sredstvi, določenimi v sklepu o dovolitvi izvršbe, predstavlja odločanje o vidiku obveznosti, o katerem še ni bilo in tudi ni moglo biti odločeno z izvršilnim naslovom, to je o njeni prisilni realizaciji, zaradi katere mora zavezanec dopustiti s tem povezane posege v svoje pravice (predvsem premoženjske). Ob tem je pomembno, da tudi teh posegov ni dolžan trpeti neomejeno, saj je pod pogoji iz 285. člena ZUP upravičen zahtevati, da se izvršba opravi na način in s sredstvom, ki sta zanj najmilejša, če se z njima doseže namen izvršbe. Iz tega pa izhaja, da se s sklepom o dovolitvi izvršbe odloča o pravici oziroma pravni koristi stranke izvršilnega postopka, ki zaradi izvršbe ne sme priti v slabši pravni položaj, kot je nujno potreben za dosego izpolnitve.
Ustavoskladnost in s tem uporaba 152. člena ZGO-1, ki je podlaga za izrek inšpekcijskega ukrepa, sta vezani na ureditev odloga izvršbe v 156.a členu istega zakona, kot je dopolnjena v 3. točki izreka odločbe Ustavnega sodišča U-I-64/14. Povedano drugače: 152. člen ZGO-1 je skladen z ustavo, njegova uporaba pa zato dopustna, samo skupaj z ureditvijo iz 156.a člena ZGO-1, kot je do odprave ugotovljene neustavnosti dopolnjena z odločbo Ustavnega sodišča. Vložitev odloga zahteve za odlog izvršbe po 156.a členu ZGO-1 je zato treba šteti za pravno sredstvo, ki je neločljivo povezano z izdajo odločbe na podlagi 152. člena ZGO-1. Morebitno vložitev tega pravnega sredstva je po presoji sodišča treba obravnavati kot nadaljevanje postopka, začetega na podlagi ZGO-1, torej v smislu prehodne določbe pravega odstavka 106. člena GZ in o njej odločiti z uporabo 156.a člena ZGO-1 na način, kot ga je določilo Ustavno sodišče RS.
Določba 82. člena GZ je vsebinsko enaka določbi 152. člena ZGO-1, določb, ki bi omogočale presojo sorazmernosti posega v pravico do spoštovanja doma v okviru odloga izvršbe ali kako drugače, pa GZ nima. Z ustavno odločbo ugotovljena neustavnost se odpravlja šele z ureditvijo v Gradbenem zakonu (GZ-1), ki bo začel veljati 1. 6. 2022. Ta nova ureditev pa se bo na podlagi petega odstavka 128. člena GZ-1 uporabljala tudi v postopkih izvršbe, ki so se začeli pred začetkom uporabe tega GZ-1, če inšpekcijski ukrep do začetka uporabe tega zakona še ne bo izvršen.
ZUS-1 člen 4, 36, 36/1, 36/1-4. URS člen 157, 157/1, 157/2.
osnovna šola - redno šolanje - začasni ukrepi v času epidemije SARS-CoV-2 (COVID-19) - oblastno ravnanje - upravni spor - varstvo ustavnih pravic - poseg v človekove pravice - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - subsidiarni upravni spor - zavrženje tožbe
Sodišče meni, da delovanje tožene stranke v obravnavani zadevi niti z vidika splošne opredelitve njenih nalog, ki so podrejene ciljem izobraževanja, niti z vidika ravnanja v konkretnem primeru ne ustreza značilnostim oblastvenega delovanja. Njeno (sporno) dejanje je bilo namreč neformalizirano, usmerjeno v opozorilo glede spoštovanja zapovedi testiranja.
Odlok o določitvi pogojev vstopa v Republiko Slovenijo zaradi zajezitve in obvladovanja nalezljive bolezni COVID-19 (31.12.2021) člen 10, 11. ZUS-1 člen 4, 5, 5/4, 36, 36/1, 36/1-4. URS člen 157, 157/1, 157/2.
COVID-19 - varstvo ustavnih pravic - upravni spor zaradi varstva ustavnih pravic - zavrženje tožbe - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - posamični upravni akt - splošni pravni akt
S predmetno tožbo v upravnem sporu se zahteva ugotovitev nezakonitosti in protiustavnosti (določb) Odloka o predelavi biološko razgradljivih odpadkov in uporabi komposta ali digestata kot splošnega pravnega akta, kar ni dopustno, saj Odloka ni mogoče opredeliti kot posamični akt niti kot dejanje organa.
V tožbi tudi ni navedena nobena okoliščina, na podlagi katere bi bilo mogoče sklepati, da se odlok oz. posamezna določba odloka nanaša le na določen krog oseb, ki mu zaradi konkretnih okoliščin pripada tožnik. Poleg tega ni zatrjevano in izkazano, da se samo osebam iz tega kroga v konkretnem primeru spreminja pravni položaj (neposredno učinkuje samo na njih, ne pa tudi na druge). Torej tožba o zakonitosti akta, izdanega v obliki predpisa, kolikor ureja posamično razmerje, ni dopustna.