Inženirska zbornica Slovenije (IZS) - vpis v imenik pooblaščenih inženirjev - materialni prekluzivni rok - primeren rok - zavrženje zahteve - presoja ustavnosti zakonske ureditve
ZAID v šestem odstavku 55. člena določa materialni prekluzivni rok za vložitev vloge za uveljavitev pravice, s potekom katerega ugasne sama pravica. Zato tega roka ni mogoče podaljšati in se izteče na zakonsko določen dan (1. 12. 2018).
Sodišče ni sledilo tožnikovemu predlogu za prekinitev konkretnega postopka in začetek postopka za oceno ustavnosti, saj je presodilo, da ureditev iz petega oziroma šestega odstavka 55. člena ZAID ni v neskladju z Ustavo.
Tožnik kot notar je bil razrešen z odločbo Ministrstva za pravosodje, ker je pisno obvestil Notarsko zbornico, da zaradi upokojitve z dnem 31. 12. 2020 ne želi več opravljati notariata. Zoper navedeno odločbo je bilo možno vložiti upravni spor, ki pa ni bil sprožen, zato je odločba postala pravnomočna, tožnik pa s tem pravnomočno razrešen z notarskega mesta. S tem, ko je notar pravnomočno razrešen, ne sme več opravljati funkcije in je potrebno speljati postopek imenovanja novega notarja. ZN ne ureja oziroma ne omogoča spremembe odločbe o razrešitvi notarja, poleg tega spremembe pravnomočne odločbe na splošno ne omogoča niti ZUP, odločbe o razrešitvi notarja ni mogoče naknadno spreminjati. Tožena stranka je upravičeno zavrgla vlogo tožnika, ki je z vlogo ponovno zaprosil za spremembo datuma razrešitve z mesta notarja.
ZUreP-2 člen 58. URS člen 160, 160/1. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-4.
stvarna pristojnost - neustavnost zakona - presoja ustavnosti in zakonitosti podzakonskega akta - zavrženje tožbe
Položaj Ustavnega sodišča in njegove posebne ustavno določene pristojnosti, ki jih Ustava rednim sodiščem ne podeljuje, zato ne omogočajo drugega zaključka kot to, da je pristojnost Ustavnega sodišča za presojo skladnosti podzakonskih predpisov in predpisov lokalnih skupnosti, vključno s pooblastilom, da te predpise ob ugotovitvi njihove protiustavnosti ali nezakonitosti razveljavi oziroma odpravi, izključne narave. Zato je bila izpodbijana zakonska ureditev, ki je enake pristojnosti podeljevala upravnemu sodstvu, v neskladju s tretjo oziroma četrto alinejo prvega odstavka 160. člena in prvim odstavkom 161. člena Ustave.
Vlada RS lahko legitimno izvršuje svojo diskrecijo glede podeljevanja ali zavrnitve soglasja. Če izda soglasje, razlogov ni potrebno posebej navajati, če pa soglasja ne da, potem v takih okoliščinah, ko je kandidat že imenovan, zavrnitev soglasja mora vsebovati razlog, ki mora imeti podlago v legitimnem dejanskem okviru.
Tožnik ima najmanj pravico, da pod enakimi pogoji kot drugi kandidati kandidira na razpisano mesto oziroma da tožena stranka pod enakimi pogoji obravnava in neizdaja soglasij za ta imenovanja.
Tožena stranka v izpodbijanem aktu ni navedla (zakonitega) razloga za neizdajo soglasja, zato sodišče ne more presoditi zakonitosti izpodbijanega sklepa.
varstvo ustavnih pravic - subsidiarni upravni spor - osnovna šola - izobraževanje - pogoj - pravni interes - začasna odredba
Tožnika, ki zahtevata izdajo sodbe, s katero bi se jima dopustilo obiskovanje šole brez izpolnjevanja pogoja PCT, ne izkazujeta več pravnega interesa za tožbo, saj Odlok o začasnih ukrepih za preprečevanje in obvladovanje okužb z nalezljivo boleznijo COVID (Uradni list RS, št. 22/2022) samotestiranja učencev oziroma pogoja PCT za potrebe izvajanja vzgojno-izobraževalnega programa ne določa (več), kar pomeni, da je od 21. 2. 2022 dalje tožnikoma dovoljeno obiskovanje šole oziroma pouka brez izpolnjevanja navedenega pogoja.
varstvo ustavnih pravic - subsidiarni upravni spor - osnovna šola - izobraževanje - pogoji - pravni interes - začasna odredba
Tožnik, ki zahteva izdajo sodbe, s katero bi se mu dopustilo obiskovanje šole brez izpolnjevanja pogoja PCT, ne izkazuje več pravnega interesa za tožbo, saj Odlok o začasnih ukrepih za preprečevanje in obvladovanje okužb z nalezljivo boleznijo COVID (Uradni list RS, št. 22/2022) samotestiranja učencev oziroma pogoja PCT za potrebe izvajanja vzgojno-izobraževalnega programa ne določa (več), kar pomeni, da je od 21. 2. 2022 dalje tožniku dovoljeno obiskovanje šole oziroma pouka brez izpolnjevanja navedenega pogoja.
urejanje prostora - prostorski akt - veljavnost predpisov lokalnih skupnosti - Ustavno sodišče Republike Slovenije - presoja ustavnosti zakona - zavrženje tožbe
Pristojnost Ustavnega sodišča za presojo skladnosti podzakonskih predpisov in predpisov lokalnih skupnosti, vključno s pooblastilom, da te predpise ob ugotovitvi njihove protiustavnosti ali nezakonitosti razveljavi oziroma odpravi, je izključne narave. Zato je bila izpodbijana zakonska ureditev, ki je enake pristojnosti podeljevala upravnemu sodstvu, v neskladju s tretjo oziroma četrto alinejo prvega odstavka 160. člena in prvim odstavkom 161. člena Ustave.
URS člen 153, 153/4, 160, 160/1, 160/1-3, 160/1-4. ZUreP-2 člen 58. ZUstS člen 44, 47. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-4.
prostorsko načrtovanje - občinski prostorski načrt (OPN) - odločba Ustavnega sodišča - ugotovitev neskladnosti zakona z Ustavo - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Upravna sodišča razveljavljenega 58. člena ZUreP-2 v odprtih postopkih, v katerih o tožbenem zahtevku še ni bilo pravnomočno odločeno, ne smejo uporabljati, in posledično za odločanje o tožbah, vloženih na njegovi podlagi, niso (več) pristojna.
GZ člen 55, 55/1, 55/1,3. ZVO-1 člen 58, 64. URS člen 14, 14/2.
gradbeno dovoljenje - okoljevarstveno soglasje - vstop v postopek - javna objava - integralni postopek
V integralnem postopku izdaje gradbenega dovoljenja je treba zagotoviti enake pravice, kot v navadnem postopku izdaje gradbenega dovoljenja (tj. brez okoljevarstvenega soglasja). Tako se namreč zagotavlja, da podobni položaji, kot je navaden postopek izdaje gradbenega dovoljenja, niso ugodnejši od tistih, ki so določeni za izvajanje Direktive 2011/92/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. 12 2011 o presoji vplivov nekaterih javnih in zasebnih projektov na okolje, tj. integralni postopek izdaje gradbenega dovoljenja.
URS člen 157. ZUS-1 člen 4, 4/1, 36, 36/1, 36/1-4.
COVID-19 - začasni ukrepi v času epidemije SARS-CoV-2 (COVID-19) - pogoj PCT - osnovna šola - izobraževanje - subsidiarni upravni spor - varstvo ustavnih pravic v upravnem sporu - procesne predpostavke za tožbo - zavrženje tožbe
Po ustaljeni sodni praksi Vrhovnega sodišča RS morajo biti tudi za sodno varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin v upravnem sporu na podlagi 4. člena ZUS-1 izpolnjeni zakonsko predpisani pogoji. Taka tožba je dovoljena, če je v njej zatrjevano dejanje javne oblasti, ki naj bi posegalo v človekove pravice in temeljne svoboščine tožnika, izvedeno s strani organa države oziroma samoupravne lokalne skupnosti ali nosilca javnega pooblastila pri izvrševanju njegovih oblastvenih pooblastil. Delovanje tožene stranke v obravnavani zadevi pa niti z vidika splošne opredelitve njenih nalog, ki so podrejene ciljem izobraževanja, niti z vidika ravnanja v konkretnem primeru ne ustreza opisanim značilnostim oblastvenega delovanja.
GZ člen 82, 106, 106/1. ZGO-1 člen 152, 156a. URS člen 36, 36/1.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - sklep o dovolitvi izvršbe - odlog izvršbe - ugotovitvena odločba Ustavnega sodišča - pravica do doma
Izdaja sklepa o dovolitvi izvršbe, s katero se odloči, da zavezančeva obveznost izpolnitve še obstoji in je zato potrebna njena izvršitev na način in s sredstvi, določenimi v sklepu o dovolitvi izvršbe, predstavlja odločanje o vidiku obveznosti, o katerem še ni bilo in tudi ni moglo biti odločeno z izvršilnim naslovom, to je o njeni prisilni realizaciji, zaradi katere mora zavezanec dopustiti s tem povezane posege v svoje pravice (predvsem premoženjske). Ob tem je pomembno, da tudi teh posegov ni dolžan trpeti neomejeno, saj je pod pogoji iz 285. člena ZUP upravičen zahtevati, da se izvršba opravi na način in s sredstvom, ki sta zanj najmilejša, če se z njima doseže namen izvršbe. Iz tega pa izhaja, da se s sklepom o dovolitvi izvršbe odloča o pravici oziroma pravni koristi stranke izvršilnega postopka, ki zaradi izvršbe ne sme priti v slabši pravni položaj, kot je nujno potreben za dosego izpolnitve.
Ustavoskladnost in s tem uporaba 152. člena ZGO-1, ki je podlaga za izrek inšpekcijskega ukrepa, sta vezani na ureditev odloga izvršbe v 156.a členu istega zakona, kot je dopolnjena v 3. točki izreka odločbe Ustavnega sodišča U-I-64/14. Povedano drugače: 152. člen ZGO-1 je skladen z ustavo, njegova uporaba pa zato dopustna, samo skupaj z ureditvijo iz 156.a člena ZGO-1, kot je do odprave ugotovljene neustavnosti dopolnjena z odločbo Ustavnega sodišča. Vložitev odloga zahteve za odlog izvršbe po 156.a členu ZGO-1 je zato treba šteti za pravno sredstvo, ki je neločljivo povezano z izdajo odločbe na podlagi 152. člena ZGO-1. Morebitno vložitev tega pravnega sredstva je po presoji sodišča treba obravnavati kot nadaljevanje postopka, začetega na podlagi ZGO-1, torej v smislu prehodne določbe pravega odstavka 106. člena GZ in o njej odločiti z uporabo 156.a člena ZGO-1 na način, kot ga je določilo Ustavno sodišče RS.
Določba 82. člena GZ je vsebinsko enaka določbi 152. člena ZGO-1, določb, ki bi omogočale presojo sorazmernosti posega v pravico do spoštovanja doma v okviru odloga izvršbe ali kako drugače, pa GZ nima. Z ustavno odločbo ugotovljena neustavnost se odpravlja šele z ureditvijo v Gradbenem zakonu (GZ-1), ki bo začel veljati 1. 6. 2022. Ta nova ureditev pa se bo na podlagi petega odstavka 128. člena GZ-1 uporabljala tudi v postopkih izvršbe, ki so se začeli pred začetkom uporabe tega GZ-1, če inšpekcijski ukrep do začetka uporabe tega zakona še ne bo izvršen.
ZUS-1 člen 4, 36, 36/1, 36/1-4. URS člen 157, 157/1, 157/2.
osnovna šola - redno šolanje - začasni ukrepi v času epidemije SARS-CoV-2 (COVID-19) - oblastno ravnanje - upravni spor - varstvo ustavnih pravic - poseg v človekove pravice - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - subsidiarni upravni spor - zavrženje tožbe
Sodišče meni, da delovanje tožene stranke v obravnavani zadevi niti z vidika splošne opredelitve njenih nalog, ki so podrejene ciljem izobraževanja, niti z vidika ravnanja v konkretnem primeru ne ustreza značilnostim oblastvenega delovanja. Njeno (sporno) dejanje je bilo namreč neformalizirano, usmerjeno v opozorilo glede spoštovanja zapovedi testiranja.
Odlok o določitvi pogojev vstopa v Republiko Slovenijo zaradi zajezitve in obvladovanja nalezljive bolezni COVID-19 (31.12.2021) člen 10, 11. ZUS-1 člen 4, 5, 5/4, 36, 36/1, 36/1-4. URS člen 157, 157/1, 157/2.
COVID-19 - varstvo ustavnih pravic - upravni spor zaradi varstva ustavnih pravic - zavrženje tožbe - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - posamični upravni akt - splošni pravni akt
S predmetno tožbo v upravnem sporu se zahteva ugotovitev nezakonitosti in protiustavnosti (določb) Odloka o predelavi biološko razgradljivih odpadkov in uporabi komposta ali digestata kot splošnega pravnega akta, kar ni dopustno, saj Odloka ni mogoče opredeliti kot posamični akt niti kot dejanje organa.
V tožbi tudi ni navedena nobena okoliščina, na podlagi katere bi bilo mogoče sklepati, da se odlok oz. posamezna določba odloka nanaša le na določen krog oseb, ki mu zaradi konkretnih okoliščin pripada tožnik. Poleg tega ni zatrjevano in izkazano, da se samo osebam iz tega kroga v konkretnem primeru spreminja pravni položaj (neposredno učinkuje samo na njih, ne pa tudi na druge). Torej tožba o zakonitosti akta, izdanega v obliki predpisa, kolikor ureja posamično razmerje, ni dopustna.
tožba v upravnem sporu - zavrženje tožbe - abstrakten splošni akt - prostorski akti - pristojnost upravnega sodišča - presoja ustavnosti in zakonitosti podzakonskega akta - pristojnost Ustavnega sodišča
Upravno sodišče razveljavljenega 58. člena ZUreP-2 v odprtih postopkih, v katerih o tožbenih zahtevku še ni bilo pravnomočno odločeno, ne sme uporabljati in posledično za odločanje o tožbah, vloženih na njegovi podlagi, ni (več) pristojno. Nepristojnost sodišča za odločanje v upravnem sporu pa je razlog za zavrženje tožbe.
začasna odredba - dopustnost tožbe - procesna predpostavka za vložitev zahteve za izdajo začasne odredbe - kršitev ustavnih pravic - pogoji za izdajo začasne odredbe - težko popravljiva škoda
Tožena stranka kot izvajalka osnovnošolskega izobraževanja sicer ni organ, ki izvaja javno oblast, niti ni nosilec javnega pooblastila, vendar po presoji sodišča ustavne pravice iz 157. člena URS ni mogoče zožiti samo na dejanja nosilca oblasti. V primeru tožbe za kršitev človekovih pravic s posameznimi dejanji torej ni pomembno kdo je tisti, ki posega v ustavne pravice, saj drugi odstavek 157. člena URS subjekta posega ne opredeljuje.
Tožeča stranka navaja, da dopuščanje ponavljajočih nezakonitih posegov v telo oziroma prepoved izobraževanja že sama po sebi predstavlja nenadomestljivo škodo. Sodišče se z navedenimi tožbenimi trditvami ne strinja, saj tožeča stranka opredeljuje zgolj bodočo morebitno škodo, v zvezi s katero pa ne predlaga nobenega dokaza. Pa tudi če bi se štelo, da je tožeča stranka izkazala težko popravljivo škodo oz. da se le-ta kaže v neustavnosti ureditve, na podlagi katere je bilo odrejeno šolanja na daljavo, je javna korist ostalih učencev, ki samotestiranje izvajajo v šoli in učiteljev, ki v pojavu pandemije zasledujejo pravico do javnega zdravja, večja od pravic tožnikov do izobraževanja v šoli brez testiranja in izkazovanja pogoja PCT.
pandemija - COVID-19 - odlok - poseg v ustavne pravice posameznika - akt izdan v obliki predpisa, ki ureja posamična razmerja - drugo sodno varstvo - neustavnost oziroma nezakonitost podzakonskega predpisa - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu
Odlok o začasnih ukrepih za preprečevanje in obvladovanje okužb z nalezljivo boleznijo COVID-19, ki ga izpodbijajo tožniki, ni akt v obliki predpisa, ki bi urejal posamična razmerja. Odlok namreč naslavlja splošen, nedoločljiv krog oseb in ne individualno določene osebe, ter ureja nedoločeno število bodočih primerov. Z določbo 8. člena Odloka in ostalimi akti se namreč na splošno ureja način izvajanja vzgojno-izobraževalnega programa (obveznost in način testiranja na virus COVID-19 in posledice, če se to ne izvaja), to pa pomeni, da ima naravo splošnega akta, kar pomeni, da s tožbo, vloženo v upravnem sporu, po četrtem odstavku 5. člena njegovo izpodbijanje ni mogoče.
Po 4. členu ZUS-1 je mogoče le izpodbijanje posamičnih aktov oziroma dejanj, ki neposredno učinkujejo v posameznih primerih v razmerju do konkretno določenih ali določljivih oseb. V obravnavanem primeru za vsebinsko odločanje sodišča o tožbi na podlagi prvega odstavka 4. člena ZUS-1 v zvezi z drugim odstavkom 157. člena Ustave RS ni podana procesna predpostavka odsotnosti drugega sodnega varstva. Tožeča stranka ima zagotovljeno sodno varstvo zoper abstraktne pravne akte (akti, ki ne urejajo posamičnega pravnega razmerja) v skladu s tretjo alinejo prvega odstavka 160. člena Ustave RS, pred Ustavnim sodiščem.
Uporaba Standardov v postopkih izbire kandidatov na podlagi posebnega natečaja sodišču nalaga zadržano presojo, kar pomeni, da se sodišče ne spušča v strokovno presojo, ki jo je izvedla Komisija, ampak poseže v odločitev samo, če je očitno nerazumna. Zadržana presoja skladno s sodno prakso pomeni, da sodišče ugotovi nezakonitost v takšni odločbi le, če je odločitev tožene stranke očitno nerazumna, saj mora tožena stranka imeti zaradi zagotavljanja učinkovitosti upravnega sistema široko polje proste presoje pri ocenjevanju primernosti kandidatov glede na razpisne pogoje, ko kadruje javne uslužbence na najvišje položaje.
ZAID člen 5, 55. ZUP člen 144. URS člen 2, 15, 155.
Inženirska zbornica Slovenije (IZS) - pooblaščeni inženir - vpis v imenik pooblaščenih inženirjev - izpolnjevanje pogojev - mirovanje - začasno in občasno delo
Predložena pogodba o opravljanju začasnega ali občasnega dela ne predstavlja pravne podlage po 55. členu v zvezi s 5. členom ZAID. Tožnik je polno upokojen. Že definicija upokojitve pomeni, da gre za zaključitev dela ali kariere, zaradi dosežene starosti ali delovne dobe za upokojitev. Povedano drugače: oseba, ki se upokoji, ne opravlja več svojih poklicnih nalog ''stalno'' in ''trajno''.
ZLD-1 člen 5, 5/1, 5/3, 39, 39/2. URS člen 74, 74/2.
lekarniška dejavnost - lekarna - podružnica - vloga za izdajo soglasja - negospodarske javne službe
Po presoji sodišča tožnica zmotno meni, da drugi odstavek 39. člena ZLD-1 pomeni podlago za ustanovitev podružnice lekarne izven območja občine, ki je podelila koncesijo. Drugi odstavek 39. člena ZLD-1 namreč določa, da koncesionar organizira lekarne oziroma podružnice lekarn kot svoje organizacijske enote za izvajanje lekarniške dejavnosti na območjih, za katera ima koncesijo oziroma dovoljenje za poslovanje podružnice lekarne, v skladu z mrežo lekarniške dejavnosti na primarni ravni po predhodnem mnenju pristojne zbornice in s soglasjem ministrstva.
Nacionalni pravni režim negospodarske javne službe je namenjen varovanju človekovih pravic in temeljne družbene solidarnosti. Doktrina negospodarskih storitev splošnega pomena v pravu EU pa pove, do katere mere je navedeni nacionalni pravni režim izločen iz dosega trgovinskih pravil prava EU. Katere od nacionalno pravno urejenih aktivnosti so negospodarske storitve splošnega pomena in zanje ključna ekonomska pravila prava EU niso uporabna, pove pravo EU in ne nacionalni pravni redi. Ni nedopustno, da je določena dejavnost po slovenskem pravu negospodarska javna služba, po pravu EU pa ni negospodarska storitev splošnega pomena. Tako je zato, ker je pojem negospodarske javne službe po slovenskem pravu širši od pojma negospodarskih storitev splošnega pomena po pravu EU.
URS člen 157, 160, 160/1, 160/1-3. ZUS-1 člen 4, 5, 36, 36/1, 36/1-4.
varstvo ustavnih pravic - poseg v človekove pravice - upravni spor - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe - začasni ukrepi v času epidemije SARS-CoV-2 (COVID-19) - šola
V upravnem sporu ni mogoče uveljavljati sodnega varstva zoper abstraktne splošne akte. Slednje je v skladu s 3. alinejo prvega odstavka 160. člena Ustave RS pridržano Ustavnemu sodišču RS.