ZDT-1 člen 181, 181/1. ZDIJZ člen 27. URS člen 21, 34, 35, 38, 39, 39/2.
dostop do informacij javnega značaja - vpogled v kazenski spis - uporaba določb lex specialis - državno tožilstvo - kazenski pregon
V izpodbijani odločbi je tožena stranka pravilno ugotovila, da je 181. člen ZDT-1 lex specialis v odnosu do ZDIJZ ter da tožnik ni izkazal pravnega interesa za dostop do zahtevanih kazenskih ovadb, ki se nahajajo v državnotožilskih spisih ter da tega dostopa tudi nima po Zakonu o medijih.
Ob koliziji pravic in pri tehtanju pravice do svobode izražanja in pravic varstvo človekove osebnosti in dostojanstva v kazenskih in vseh drugih pravnih postopkih (21. člen Ustave), pravica do osebnega dostojanstva in varnosti (34. člen Ustave), pravica zasebnosti in osebnostnih pravic (35. člen Ustave) ter varstvo osebnih podatkov (38. člen Ustave) je treba slednjim dati večje varstvo kot pravici tožnika do svobode izražanja in je ZDT-1 specialnejši predpis, ki onemogoča uporabo določb ZDIJZ pri dostopu do informacij iz državnotožilskih spisov, kjer so (pred)kazenski postopki še v teku.
ZUTD člen 47, 47/2, 47/3, 47/4. URS člen 153, 153/4.
javna dela - obvestilo o nesprejemu ponudbe - obrazložitev akta - podružnica - sposobnost biti pravdna stranka
Pri Javnem povabilu gre za postopek, podoben postopkom javnih razpisov. V teh postopkih je bistveno, da se zagotovi pravica do enakopravnega obravnavanja vseh zainteresiranih subjektov, ki so oddali svoje vloge.
Javni razpisi oz. pozivi so namenjeni obveščanju in ne določanju splošnih in abstraktnih pravnih norm, kar pomeni, da v javnem razpisu oz. pozivu navedenih pravil, ki nimajo podlage v predpisu, ni mogoče upoštevati in na njihovi podlagi sprejeti odločitve.
arhivsko gradivo - izbris podatkov - varstvo osebnih podatkov - ustavne pravice
Tehtanje, ki ga navedena točka d tretjega odstavka 17. člena Uredbe o varstvu podatkov predvideva v zvezi z oceno upravičenosti do obdelave osebnih podatkov na eni in pravico do njihovega izbrisa na drugi strani, je po presoji sodišča opravljeno v prvem odstavku 52. člena ZVDAGA, po katerem se arhivsko gradivo Rimskokatoliške cerkve odbere iz cerkvenega dokumentarnega gradiva v skladu z njenimi predpisi in ima lastnosti arhivskega gradiva3 po tem zakonu; za tako gradivo pa veljata načeli trajnosti in celovitosti. Ker je že zakonodajalec opravil test sorazmernosti med upravičenostjo do obdelave v obravnavani zadevi spornih osebnih podatkov za namene, ki so predvideni v točki d tretjega odstavka 17. člena Uredbe, in posegom v temeljne človekove pravice, ki ga pomeni taka obdelava, ni utemeljen tožbeni ugovor, da bi táko presojo morala opraviti tudi tožena stranka.
sofinanciranje iz javnih sredstev - postopek ocenjevanja vlog - načelo enakopravnosti - načelo transparentnosti - javnopravna stvar - informacija javnega značaja - osebni podatki
Tožena stranka mora v postopku javnega razpisa izbrati strokovne, neodvisne in nepristranske člane strokovne komisije oz. ocenjevalce vlog, njena izbira pa mora biti transparentna tako, da jo je možno preveriti. Le tako je zagotovljena zakonitost postopka. Ker to v predmetnem postopku ni bilo mogoče, je s tem storjena bistvena kršitev pravil postopka.
koncesija - trajanje koncesije - poseg v pridobljene pravice koncesionarja - prepoved retroaktivnosti - odločitev ustavnega sodišča
Sodišče je v drugi primerljivi zadevi (I U 131/2019) vložilo zahtevo za oceno ustavnosti četrtega odstavka 41. člena ZZDej-K, ker je menilo, da je izpodbijana ureditev spremembe trajanja koncesije v neskladju s 155. in 2. členom Ustave RS. Vendar je Ustavno sodišče RS z odločbo št. U-1-193/19-14 z dne 6. 5. 2021 odločilo, da četrti odstavek 41. člena ZZDej-K ni v neskladju z Ustavo RS. Skladno s tretjim odstavkom 1. člena Zakona o Ustavnem sodišču so odločbe ustavnega sodišča obvezne.
ZLS člen 47. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-3. URS člen 44, 90.
referendum - pobuda za razpis referenduma - sodelovanje pri upravljanju javnih zadev - tožba v upravnem sporu - pravni interes - izboljšanje pravnega položaja
Tožnik si prizadeva za uveljavitev ustavne pravice do referenduma iz 90. v zvezi s 44. členom Ustave, s tem ko zahteva odpravo oziroma razveljavitev izpodbijanega obvestila župana, s katerim je ta tožnikovo pobudo za razpis referenduma štel za nedopustno. Cilj predmetnega upravnega spora je torej doseči izvedbo naknadnega referenduma zoper Odlok, ki ga je sprejel občinski svet. Vendar pa tega pravovarstvenega cilja, ki ga tožnik zasleduje s tožbo, ni mogoče več doseči, saj je bil odlok že objavljen, župan pa nima pooblastil, da zadrži njegovo izvajanje. Če pa tožnik pravovarstvenega cilja s tožbo več ne more doseči, nima več pravnega interesa zanjo, saj morebitni uspeh v tem upravnem sporu ne more pripeljati do izboljšanja njegovega pravnega položaja – to je do razpisa in izvedbe naknadnega referenduma.
Iz vsebine podane pritožbe tožnika je jasno, da je ta tako nerazumljiva, kot tudi nepopolna, saj ne vsebuje razlogov zakaj bi naj bil postopek policistov nezakonit, ne opiše dogodka, ne konkretizira kršitve postopka in zakonitosti, kakor tudi ne konkretizira v čem bi naj policistka, ki je prekršek obravnavala, prekoračila pooblastila, kakor tudi ne za kakšno vrsto opustitve dolžnega ravnanja gre s strani policista, ki je pri postopku sodeloval, zaradi česar bi tožena stranka morala pritožnika, skladno s petim odstavkom 146. člena ZNPPol pisno pozvati, naj pritožbo popravi ali dopolni v petih (5.) delovnih dneh od vročitve zahteve za popravo ali dopolnitev.
Neutemeljene so tožnikove njegove navedbe o kršitvi 44. člena Ustave RS, saj navedeno določilo predstavlja pravico do sodelovanja posameznikov pri upravljanju javnih zadev, katera pomeni, da državljan pri javnih zadevah sodeluje preko izvoljenih predstavnikov.
Iz navedb izhaja, da tožena stranka dejansko ne dopušča drugega dokaza, temveč samo zabeležbo ustne izjave v uradnem dokumentu iz obdobja do dne 5. 7. 1947. S tem je tožena stranka v naprej odločila, da ne glede na to, kaj bi zaslišana stranka oz. priča izpovedala, ne bi moglo vplivati na njeno odločitev, kar pa je v nasprotju z načelom proste presoje dokazov. Stranka mora imeti dejansko možnost dokazovanja pomembnih dejstev z vsemi dokaznimi sredstvi, drugače je pravica zgolj navidezna.
Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 13. URS člen 22.
dodelitev brezplačne pravne pomoči - rok - nepopolna vloga - pravočasnost - prava neuka stranka
Sodišče pripominja, da že iz vlog vlagatelja izhaja, da ne razume napotila Organa za BPP glede načina dopolnitve prošnje za dodelitev BPP, zaradi česar mu mora biti še toliko bolj pojasnjeno, kolikor tožena stranka šteje, da je njegova vloga nepopolna, v kateri smeri vloge ni ustrezno dopolnil, in da je to jasno in konkretizirano v sklepu navedeno, pri čemer se sodišču poraja vprašanja ali je vlagatelj, ki je prava nevešča stranka sploh sposoben podano vlogo dopolniti na način, kot je to od njega zahtevala tožena stranka.
dohodnina - kontradiktornost postopka - pravica stranke do izjave
Tožeči stranki v postopku ni bila dana možnost izjaviti se o dodatno pridobljenih listinah, prav tako pa ji ni bila dana možnost podati izjavo pred organom. Zaradi navedenega ji je bila kršena pravica do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave RS, iz katerega med drugim izhaja pravica stranke do izjavljanja v postopku. Za pošten postopek je bistveno, da ima oseba, katere pravice, dolžnosti in interes so predmet postopka, ustrezne in zadostne možnosti, da zavzame stališče tako glede dejanskih kakor tudi glede pravnih vidikov zadeve.
URS člen 157, 157/2, 160. ZUS-1 člen 4, 36, 36/1, 36/1-4.
subsidiarni upravni spor - tožba zaradi varstva ustavnih pravic - začasni ukrepi v času epidemije SARS-CoV-2 (COVID-19) - dejavnost vzgoje in izobraževanja - začasna odredba - zavrženje tožbe - akt, ki se izpodbija s tožbo ni upravni akt
Izpodbijanega odloka kljub očitkom prizadetosti tožnice ni mogoče izpodbijati v upravnem sporu, saj ga ni moč opredeliti kot posamičnega akta oz. tudi ne kot akta organa, izdanega v obliki predpisa, saj ne ureja posamičnih razmerij. Izpodbijani Odlok predstavlja tako splošen in abstrakten pravni akt, za presojo njegove ne/zakonitosti pa ni pristojno Upravno, temveč Ustavno sodišče RS.
Delovanje drugotožene stranke v obravnavani zadevi niti z vidika splošne opredelitve njenih nalog po ZVrt, ki so podrejene ciljem vzgoje, varstva in prehrane otrok, niti z vidika ravnanja v konkretnem primeru ne ustreza tem značilnostim oblastvenega delovanja. Njeno (sporno) dejanje je bilo namreč neformalizirano, usmerjeno v opozorilo glede spoštovanja zapovedi testiranja.
ZCes-1 člen 78c, 118, 118/1, 118/1-6. URS člen 155.
inšpekcijski ukrep - oglaševanje na območju državnih cest - objekt za obveščanje in oglaševanje - izdaja soglasja - odstranitev objekta - soglasje za postavitev objekta za oglaševanje - soglasje upravljalca javne ceste - prepoved retroaktivne uporabe zakona
Sodišče ugotavlja, da ZCes-1 nima določb, ki bi se nanašale na pred njegovo uveljavitvijo izvršene posege v prostor varovalnega pasu državne ceste. Inšpektor za ceste bi lahko naložil odstranitev objekta za oglaševanje, če bi ZCes-1 tudi za te, ki so bile (zakonito) postavljene pred njegovo uveljavitvijo, izrecno določil obveznost pridobitve soglasja iz 78. člena ZCes-1 v zato določenem prehodnem obdobju. V zakonu pa takih določb ni.
Torej glede na uvod in izrek odločbe prvostopenjski organ ni imel podlage, da ugotavlja, ali je bilo soglasje po prej veljavnem ZJC pridobljeno oziroma ali je bilo tako soglasje izdano v ustrezni obliki.
URS člen 157, 160, 160/1, 160/1-3. ZUS-1 člen 4, 5, 36, 36/1, 36/1-4.
varstvo ustavnih pravic - tožba v upravnem sporu - procesne predpostavke - zavrženje tožbe - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - splošni upravni postopek
V upravnem sporu ni možno uveljavljati sodnega varstva zoper abstraktne splošne akte, saj je slednje v skladu s tretjo alinejo prvega odstavka 160. člena URS pridržano Ustavnemu sodišču Republike Slovenije.
ZDRS člen 10, 10/1, 10/1-3. URS člen 22. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-3, 237/2-7.
sprejem v državljanstvo - pogoji za sprejem v državljanstvo - pravica do izjave - enako varstvo pravic - bistvena kršitev določb postopka
Pred izdajo končne zavrnilne odločitve je treba posamezniku vedno predočiti vse relevantne okoliščine in dejstva, na katerih bo v konkretnem primeru temeljila odločba, ker je to ena od temeljnih ustavnih pravic, določenih v 22. členu Ustave.
URS člen 157. ZUS-1 člen 2, 2/1, 4, 5, 5/4, 36, 36/1, 36/1-4.
varstvo ustavnih pravic - splošni akt - odlok občine - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Določb spornih odlokov Občine Bohinj, ki jih s tožbo izpodbija tožnik, ni mogoče šteti za posamični akt, ki bi sploh lahko bil dopusten predmet upravnega spora. Ker je za presojo abstraktnih splošnih aktov po določbi 3. alineje 1. odstavka 160. člena URS v zvezi z 21. členom ZUstS pristojno Ustavno sodišče Republike Slovenije, je to sodišče obravnavano tožbo tožnika zavrglo.
URS člen 157. ZUS-1 člen 1, 4, 5, 36, 36/1, 36/1-4.
osnovna šola - oblastno ravnanje - varstvo ustavnih pravic - tožba v upravnem sporu - procesne predpostavke - zavrženje tožbe - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu
Tožba je dovoljena, če je v njej zatrjevano dejanje javne oblasti, ki naj bi poseglo v človekove pravice in temeljne svoboščine tožnika, izvedeno s strani organa države oziroma samoupravne lokalne skupnosti ali nosilca javnega pooblastila pri izvrševanju njegovih oblastvenih pooblastil.
Delovanje tožene stranke v obravnavani zadevi niti z vidika splošne opredelitve njenih nalog po ZOsn, ki so podrejene ciljem izobraževanja, niti z vidika ravnanja v konkretnem primeru očitno ne ustreza tem značilnostim oblastvenega delovanja. Njeno (sporno) dejanje je bilo namreč neformalizirano, usmerjeno v opozorilo glede spoštovanja pogoja PCT, brez predvidenih posledic njegove kršitve in opredelitve s tem povezanega nadzora. Že navedeno zadošča za sklep, da tožena stranka tožnici ni naložila nobene javnopravne obveznosti.
URS člen 22. ZIntPK člen 29. ZPos člen 4, 11, 12. ZUS-1 člen 2.
preprečevanje korupcije - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - pravica do izjave - poslanec - nezdružljivost opravljanja funkcij - varstvo integritete pravnih oseb - zastopanje pravne osebe - enako varstvo pravic v postopku
V dokumentih "Ugotovitve komisije glede nezdružljivosti funkcij poslanca državnega zbora RS" in "Nezdružljivost funkcij poslanca", ki sta bila objavljena na spletnih straneh, tožena stranka zgolj povzema svoje postopanje in svoje ugotovitve. Bistvo opozorila je, da se tožnika v skladu s prvim odstavkom 27. člena ZIntPK opozarja na nezdružljivost in se ga poziva, da v roku 15 dni odpravi nezdružljivost in se odreče funkciji. Tako noben od izpodbijanih dokumentov ne izpolnjuje materialnih pogojev za opredelitev upravnega akta, ki je lahko predmet izpodbijanja po ZUS-1, saj v nobenem od njih v izreku ni bilo dokočno odločeno o pravici, obveznosti ali pravni koristi tožeče stranke. Četudi gre za ugotovitev dejanskega stanja oziroma dejstev, ki izhajajo iz uradno objavljenih podatkov, uradnih podatkov, ki jih ima organ in podatkov, ki so preverljivi v javnih evidencah, kot so v obravnavani zadevi javno dostopni podatki na spletni strani in je dejansko stanje nezdružljivosti funkcij nesporno ugotovljeno, bi tožena stranka svoje ugotovitve, do katerih je prišla na podlagi teh podatkov, morala, preden je javnost seznanila z njimi na spletni strani, tožniku vročiti v izjavo in mu s tem v postopku omogočiti aktivno vlogo, saj so se ugotovljene kršitve ZIntPK, ki lahko imajo pravne in politične posledice, nanašale prav nanj.
URS člen 125. ZSV člen 69, 70, 74. Pravilnik o napredovanju strokovnih delavcev in strokovnih sodelavcev na področju socialnega varstva v nazive (2000) člen 4, 4-1. Pravilnik o strokovnem izpitu na področju socialnega varstva (2020) člen 3.
napredovanje v višji naziv - pogoji za napredovanje - opravljen strokovni izpit - potrdilo o usposobljenosti - napredovanje v naziv mentor - exceptio illegalis - strokovni sodelavec - strokovni delavec na področju socialnega varstva
Potrdilo o usposobljenosti za strokovne sodelavce, ki ga ureja Pravilnik o določitvi vrste in stopnje programov izobraževanja za strokovne sodelavce v socialnem varstvu, ni potrdilo o opravljenem strokovnem izpitu, ki ga ureja drug pravilnik, in sicer v času odločanja tožene stranke veljavni Pravilnik o strokovnem izpitu na področju socialnega varstva.
Kot strokovna sodelavka ima tožnica na podlagi 74. člena ZSV pravico do napredovanja v naziv mentorica. možnost napredovanja ne sme biti le teoretična oziroma neobstoječa. Ravno to pa upravičeno zatrjuje tožnica v konkretnem primeru. Na eni strani namreč zakon (ZSV) in pravilnik (tj. Pravilnik o napredovanju) izrecno določata, da strokovni sodelavci (ne le strokovni delavci) lahko napredujejo v naziv (mentor), po drugi strani pa isti Pravilnik o napredovanju s predpisovanjem pogoja, da mora imeti strokovni sodelavec opravljen strokovni izpit, dejansko onemogoči kakršnokoli napredovanje kateremu koli strokovnemu sodelavcu, saj ta glede na izrecno določbo tako starega kot sedaj veljavnega Pravilnika o strokovnem izpitu na področju socialnega varstva k opravljanju strokovnega izpita sploh ne more pristopiti. Takšno podzakonsko določanje nemogočega pogoja za napredovanje je v nasprotju z zakonom, in sicer določbo 74. člena ZSV.
ZDIJZ člen 4, 4/1, 5. URS člen 15, 39, 39/2, 82, 111, 111/2.
informacija javnega značaja - dostop do informacij javnega značaja - delovno področje - volitve - tajnost glasovanja
O delovnem področju organov v smislu ZDIJZ je mogoče govoriti le tedaj, ko je izvajanje določenih nalog ali dejavnosti urejeno s predpisi javnega prava, ki določajo obveznosti organov glede izvajanja teh nalog v okviru upravne ali druge javnopravne funkcije ter morebitne pravice, obveznosti ali pravne koristi posameznikov, ki iz tega posebnega javnopravnega režima izhajajo.
V delovno področje tožeče stranke sodijo poleg zakonodajne in nadzorne funkcije, tudi njena volilna funkcija, ki je urejena s predpisi in jo obvezuje v okviru njene javne funkcije. Zahtevana informacija izpolnjuje vse kriterije, ki jih za opredelitev informacije javnega značaja določa 4. člen ZDIJZ.
Tajnost glasovanja predsednika vlade ne izključuje niti ne omejuje pravice dostopa do informacij javnega značaja po tem, ko je glasovanje zaključeno. Namen tajnosti glasovanja je v zavarovanju svobodne opredelitve volje poslancev, ki niso vezani na kakršnakoli navodila.
kmetijstvo - neposredna plačila - javni razpis - razpisni pogoj - načelo pravne varnosti in zaupanja v pravo
Javni razpis je pri kandidiranju za podporo za naložbe v kmetijska gospodarstva v letu 2016 določil manj stroge pogoje, kot so bili določeni v predpisu, na podlagi katerega je bil Javni razpis sprejet. Navedenega razhajanja med predpisoma po presoji sodišča ni mogoče razlagati v škodo vlagateljev zahtevkov, ki so se pri kandidiranju za podporo upravičeno zanesli na določbo Javnega razpisa.