CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSM00057746
OZ člen 103, 104, 105, 105/2, 625, 625/2, 648.. ZPP člen 8, 362, 362/2.
podjemna pogodba - prenehanje pogodbe - odstop od pogodbe - primeren dodatni rok za izpolnitev - pobotni ugovor - pogodbena odškodninska odgovornost - neutemeljen odstop od pogodbe - nova dejstva in dokazi v ponovljenem postopku
V zvezi s tem zaključkom je izhajalo iz materialno pravne podlage 648. člena OZ, ki ureja prenehanje podjemne pogodbe po volji naročnika. Glede uporabe tega določila se je sodišče prve stopnje sklicevalo na citirano sodno prakso, vendar je pri tem spregledalo, da se navedeno določilo smiselno uporablja samo glede vprašanja višine plačila, ki ga je dolžan naročnik podjemniku v primeru podjemnikovega odstopa od pogodbe.
ZPP člen 142, 142/3, 142/4, 224, 224/1, 224/4, 453a.
gospodarski spor majhne vrednosti - sodba na podlagi pripoznave - nevložitev odgovora na tožbo - vročitev tožbe - fikcija vročitve - vročilnica kot javna listina - domneva o resničnosti vsebine javne listine - izpodbijanje domneve o resničnosti vsebine javne listine
Obvestilo sodišču o opravljeni vročitvi je javna listina, ki dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje ali določa (prvi odstavek 224. člena ZPP). Dovoljeno je sicer dokazovati, da so v javni listini dejstva neresnično ugotovljena ali da je sama listina nepravilno sestavljena (četrti odstavek 224. člena ZPP), vendar prva toženka v pritožbi o tem, da ni prejela obvestila o prispeli pošiljki, ni podala nobenega konkretnega dokaznega predloga. Vročilnico kot dokaz o pravilni vročitvi tožbe je mogoče ovreči le z določno in dokazno podprto trditvijo o razlogih za njeno neverodostojnost. Zato zgolj z dokaznim predlogom naj se pri sodišču opravijo poizvedbe o vročitvi tožbe prvi toženki, pritožnica ne more uspeti.
ZIZ člen 42, 42/2. ZPP člen 99, 99/1, 99/2, 124, 124/2, 137, 137/2, 224, 224/1, 224/4.
potrdilo o pravnomočnosti in izvršljivosti - predlog za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti - pravilno vročanje - vložitev tožbe po odvetniku - prevzem odvetniške pisarne - predložitev pooblastila za zastopanje - preklic pooblastila za zastopanje - preklic pooblastila odvetniku - zamenjava odvetnika - zastopanje stranke na naroku - zastopanje stranke po odvetniku - vročanje sodnih pisanj - vročanje stranki, ki ima pooblaščenca - vročanje pisanj stranki z več pooblaščenci - vročitev sodbe sodišča prve stopnje - vročitev pooblaščencu - naznanitev preklica pooblastila sodišču - izjava na zapisnik - zapisnik o naroku za glavno obravnavo - zapisnik kot javna listina - vsebina zapisnika - podpis zapisnika - potrebna skrbnost - neskrbno ravnanje odvetnika - pravočasnost ugovora
Sodišče prve stopnje in tudi pritožbeno sodišče je vpogledalo v vse listine, ki jih je v dokazne namene predlagala tožnica, vendar iz nobene listine ne izhaja, da bi tožnica oziroma njen pooblaščenec obvestila sodišče prve stopnje o preklicu oziroma odpovedi pooblastila odvetniku.
Če bi šlo za preklic pooblastila, ni dovolj, če odvetnik sodišče obvesti, da stranke ne zastopa več, ampak mora biti preklic pooblastila sodišču naznanjen. To mora storiti predvsem stranka, ni pa ovire, da tega ne stori tudi dotedanji odvetnik. Zgolj iz zapisa, da odvetnik stranke ne zastopa več, pa ni mogoče sklepati, da je pooblastilo preklicano. Zato je pravilneje, da sodišče obvestila odvetnika, da stranke ne zastopa več, ne šteje niti kot odpoved pooblastila niti kot zadosten dokaz preklica pooblastila.
ZDZdr člen 39, 39/1, 39/1-1, 39/1-3. URS člen 19, 19/1, 35, 51, 51/3.
načelo sorazmernosti - obrazložitev izpolnjenosti pogojev - postopek za sprejem na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom - načelo izbire milejšega ukrepa - kumulativno izpolnjevanje pogojev
Pritožba pravilno zatrjuje, da ZDZdr kot temeljno načelo uveljavlja načelo sorazmernosti in načelo izbire milejšega (za zadržano osebo manj omejevalnega) ukrepa, in da je sprejem na zdravljenje v psihiatrično bolnišnico pod posebnim nadzorom brez privolitve le skrajen ukrep, predviden za primere, ko noben milejši ukrep ne zadošča. Vendar pa je v določenih primerih takšen poseg vendarle nujen, bodisi zaradi varovanja drugih oseb, bodisi zaradi posebnega varstva same osebe, ki nujno potrebuje zdravljenje, zaradi česar mora sodišče v vsakem posameznem primeru ugotoviti konkretne okoliščine in presoditi, ali so okoliščine takšne, da omogočajo sklepanje na realno ogrožanje varovanih dobrin.
Že Ustavno sodišče RS je v odločbi U-I-77/2012 in Up-376/12 z dne 18. 4. 2014 pojasnilo, da lahko zakonodajalec predpiše obveznost plačila sodne takse kot delnega plačila sodnih stroškov, ustavnopravni temelj zanjo pa ima v prvem odstavku 146. člena Ustave RS.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00060815
KZ-1 člen 308, 308/3, 308/6.. ZKP člen 355, 355/2.
kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države - dokazna ocena - dokazna ocena zagovora - dokazna ocena izpovedbe prič - zakonski znaki - konkretna nevarnost
Obtoženčev zagovornik ter nobeden od drugih udeležencev postopka pred sodiščem prve stopnje, niti preiskovalni sodnik ali sodeči senat, niso zaznali, da bi imel obtoženec težave s sluhom. Nasprotno kaže, da je obtoženec spremljal dogajanje tako v postopkih nujnih preiskovalnih dejanj, ko je bil zaslišan in ko sta bili zaslišani dve priči, saj je pri tem sodeloval z vprašanji in pripombami.
Pravilno je bilo ugotovljeno in ocenjeno, da se zagovor obtoženca in izpovedba priče skladata zgolj glede tega, kar se jima je zdelo pomembno za ta kazenski postopek, to je glede vprašanja, ali je obtoženec sodeloval pri dejanju in vedel zanj, sicer pa se zagovor obtoženca ter izpovedba zgoraj navedene priče glede drugih okoliščin ne skladata.
Obravnavano kaznivo dejanje je sodišče prve stopnje pravilno opredelilo kot kaznivo dejanje po šestem odstavku 308. člena KZ-1, ko je zanesljivo ugotovilo, da je bila z načinom prevoza tujcev povzročena nevarnost za njihova življenja in zdravje, pri čemer je šlo za konkretno nevarnost, še posebej, ker je navedeni način prevoza že imel za posledico, da je tujcem v vozilu primanjkovalo zraka in niso mogli dihati.
Pritožbeno sodišče ne dvomi v zaključek sodišča prve stopnje, da je obtoženec obravnavano kaznivo dejanje storil za plačilo, saj so tujci, kot izhaja iz izvedenih dokazov (zaslišanja prič) za prevoz plačali organizatorju 3.500,00 EUR, ob tako prejetih zneskih pa bi za svoj del naloge sorazmeren del plačila prejel tudi obtoženec.
ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-1, 114, 114/2, 114/2-1, 116, 117.. ZPIZ-1 člen 101, 101/1.. ZPP člen 337, 337/1.. ZZRZI člen 40, 40/1, 40/6.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - posebno varstvo pred odpovedjo - mnenje komisije - odpoved večjemu številu delavcev - program ugotavljanja presežnih delavcev - III. kategorija invalidnosti
Pritožbeno sodišče soglaša s prvostopenjskim zaključkom, da glede na omejitve zaradi invalidnosti toženec ni mogel ponuditi tožnici drugega ustreznega dela. To so potrdile vse priče, ki so tudi pojasnile, da pri tožencu ni več lažjega oziroma enostavnega dela zaradi zamenjave modelov oziroma prevzemanja zahtevnih projektov, ki zahtevajo visoko usposobljene zaposlene. Podobno izhaja iz izpovedi tožnice, ki je pojasnila, da se zaveda svojega zdravstvenega stanja (težko hodi in težko dela) in da je težko ugotoviti, katera druga dela bi sploh lahko opravljala pri tožencu.
gospodarski spor majhne vrednosti - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - dejansko stanje - ocena dokazov - dejansko vprašanje - izpodbijanje ugotovljenega dejanskega stanja v sporu majhne vrednosti - pomanjkljiva obrazložitev - vsebinsko neprepričljiva obrazložitev sodišča
Pritožnica trdi, da je sodišče prve stopnje selektivno povzemalo izpovedi prič le v delih, ki so naklonjeni zavrnitvi tožbenega zahtevka. Po njenem stališču je sodišče prve stopnje zagrešilo absolutno bistveno kršitev določil iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Vendar pa tudi skopa in celo slaba, površna in pomanjkljiva (lahko tudi luknjičava) obrazložitev je še vedno obrazložitev - in če kljub vsem pomanjkljivostim in slabostim omogoča preizkus, kršitev postopka iz 14. točke ni podana.
Sodišče prve stopnje bi moralo vso pozornost posvetiti tako oceni tistih dokazov, ki govorijo v prid ugoditve tožbenemu zahtevku, kot tistih, ki govorijo v prid zavrnitve tožbenega zahtevka. Ne glede na to, da pritožbeno sodišče soglaša s pritožnico, da je dokazna ocena sodišča prve stopnje neprepričljiva in zakaj, predstavlja dejansko stanje. Pritožbeno sodišče pa je, kot rečeno, v SMV na ugotovljeno dejansko stanje vezano.
sojenje v nenavzočnosti obtoženca - odpoved procesnim pravicam - opravičilo za izostanek z naroka - vloga stranke
Sojenje v nenavzočnosti obtoženca glede na vsebino pritožbenih navedb zastavlja dilema, ali se je obtoženec dejansko odpovedal navzočnosti (sojenja) oziroma, ali je hotel opravičiti le svojo odsotnost na naroku z dne 13.1.2022, kot to trdi pritožba.
Glede na opisano procesno situacijo ni odveč pripomba, da mora biti sodišče v primerih, kot je obravnavan, še posebej dosledno pri zagotavljanju procesnih pravic obtožencev. Stranke s sodiščem praviloma poslujejo z vlogami ali izjavami na zapisnik (prvi odstavek 76. člena ZKP), glede na okoliščine primera pa tudi preko elektronskih komunikacij. Tako možnost ima tudi sodišče na podlagi drugega odstavka 127. člena ZKP, pogoj pa je, da je mogoče sklepati, da bo sporočilo doseglo tistega, kateremu je namenjeno, pri čimer mora sodišče o tem napisati uradni zaznamek (tretji odstavek istega člena). V izogib pomotam ali nesoglasij bi zato bilo koristno, da sodišče v tistih primerih, ko gre za odpoved določenih procesnih pravic zahteva, da stranke o tem podajo pisno izjavo in le izjemoma v primeru telefonskih klicev, da potrdijo sestavljen uradni zaznamek.
V skladu s 36. členom ZST-1 ima pravico do vrnitve takse, kdor je plačal takso, ki je sploh ni bil dolžan plačati, ali je plačal takso, večjo od predpisane, in tudi, kdor je plačal takso za sodno dejanje, ki ni bilo opravljeno.
ZDR-1 člen 126, 126/3, 154.. Kolektivna pogodba za policiste (2012) člen 18.. Direktiva 2003/88/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. novembra 2003 o določenih vidikih organizacije delovnega časa člen 4.
odmor med delovnim časom - odškodnina za neizkoriščen odmor - izmensko delo - Direktiva 2003/88/ES
Tožena stranka je tožniku omogočila izrabo predpisanega odmora med delom, čeprav kdaj tudi ne v enem delu. Tožnik je imel možnost koristiti zamenjavo drugega sodelavca ali pa odmor koristiti v službenih prostorih, kjer je imel na razpolago kuhinjo, v kateri bi lahko malical, kar je skladno z ustaljeno sodno prakso. Pravilna je tudi ugotovitev sodišča prve stopnje, da tožena stranka ni smela tožniku odrediti časa, v katerem bi odmor moral koristiti, dovolj je bilo, da ga je seznanila z možnostjo zamenjave v času odmora med delom, od tožnika pa je bilo odvisno, kdaj bo odmor koristil in ali si bo za ta čas zagotovil zamenjavo.
Tožeča stranka v tožbenih navedbah ni trdila, da naj bi dogovor o delitvi dobička sklenila A. A. in B. B. v imenu in na račun njunih družb, ampak je po navedbah tožeče stranke šlo za dogovor dveh fizičnih oseb. Ker prva toženka ni bila stranka družbene pogodbe, tožeča stranka ne more imeti nobenega zahtevka do prve toženke, ki bi temeljil na pogodbeni podlagi in to ne glede na to, da je v preteklosti prva toženka taka izplačila izvajala.
sklep o pravdnih stroških - ponovna odločitev o isti stvari - res iudicata - pravnomočno razsojena stvar - sprememba odločitve - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje toženki med drugim priznalo tudi stroške odgovora na pritožbo z dne 7. 7. 2021 v višini 375 točk in 2 % materialne stroške, ker je prezrlo, da so bili ti stroški priznani že s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 1283/2021 z dne 17. 11. 2021. Pritožba po povedanem utemeljeno očita kršitev iz 12. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
Gre torej za uporabo italijanskega Civilnega zakonika (Codice civile), ki je materialno pravni predpis in ne procesni. V okviru tega materialnopravnega predpisa so določeni pojmi obličnosti oziroma neobličnosti pogodbe, omejitve pri dokazovanju obstoja pogodbe, dokaznega bremena itd., kar je razvidno tudi iz priložene (in citirane) italijanske sodne prakse in je potrebno upoštevati za pravilno uporabo tega materialno pravnega predpisa.
odlog izvršbe - ugovor tretjega - obrazloženost ugovora tretjega
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da so bile ugovorne trditve pavšalne. Zgolj navedba poteka priposestvovalne dobe dvajset let brez konkretnih dejanskih okoliščin v zvezi s priposestvovanjem nepremičnin ne zadošča.
Nobeno od pravnih sredstev tretje ni zadržalo teka izvršilnega postopka in je sodišče prve stopnje lahko z njim nadaljevalo. Za ugovor in pritožbo določa šesti odstavek 9. člena ZIZ, da ne zadržita postopka, če ni v zakonu drugače določeno. Prav tako predlog za odlog izvršbe v nobenem primeru ne zadrži postopka, zadržanje lahko povzroči le morebitna izdaja odločbe sodišča. Sodišče stranke ni dolžno obvestiti o tem, da njenemu predlogu za preložitev naroka ne bo ugodilo; če stranka ne prejme obvestila sodišča, to pomeni, da bo narok opravljen. Stranka nima zahtevka za preložitev naroka.
Naloga izvedenskega organa je, da vsak član komisije preuči medicinsko dokumentacijo s svojega specialističnega področja, zavarovanca osebno pregleda, poda ločeno mnenje, nato pa ob upoštevanju posameznih mnenj sodelujočih specialistov izvedenski organ poda skupno mnenje o vprašanju, ki mu ga je zastavilo sodišče. Po dosedanji sodni praksi se v teh primerih vsakemu izvedencu posebej priznava nagrada po 40. členu Pravilnika, saj se delo članov izvedenskega organa v ničemer ne razlikuje od dela izvedencev posameznikov. To velja toliko bolj za konkretni primer, ko je bilo z mnenjem Fakultetne komisije razčiščevano in odgovorjeno na eno najbolj zahtevnih strokovno medicinskih vprašanj in sicer, ali je bilo že leta 2008 tožnikovo zdravstveno stanje takšno, da je zaradi shizofrenije bila pri njem podana popolna izguba delazmožnosti za vsako organizirano pridobitno delo (tako za šolanje, ki je bilo prekinjeno, kot tudi za krajšo zaposlitev nekaj mesecev, do katere kasneje ni nikoli več prišlo).
DRUŽINSKO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL00057488
DZ člen 67, 68. Uredba Sveta (EU) 2016/1103 z dne 24. junija 2016 o izvajanju okrepljenega sodelovanja na področju pristojnosti, prava, ki se uporablja, ter priznavanja in izvrševanja odločb na področju premoženjskih razmerij med zakoncema člen 17.
premoženjska razmerja med zakoncema - skupno premoženje bivših zakoncev - spor o obsegu skupnega premoženja - določitev deleža na skupnem premoženju - zakonska domneva - prispevek k nastanku skupnega premoženja - skrb za dom in družino - dohodek - okoliščine konkretnega primera - nepremičnina v tujini - spori o stvarnih pravicah na nepremičninah v tujini - (ne)pristojnost slovenskih sodišč
Spor o deležih na skupnem premoženju ni obračunska pravda, kar z drugimi besedami pomeni, da ni namen takšne pravde, da bomo iskali prav vsak znesek dohodka pravdnih strank in v podrobnosti natančno ugotavljali vrednosti premoženja, itd.
Pristojnost sodišča Republike Slovenije za odločanje o skupnem premoženju na Hrvaškem izvira iz Uredbe Sveta (EU) 2016/1103 z dne 24. junija 2016 o izvajanju okrepljenega sodelovanja na področju pristojnosti, prava, ki se uporablja, ter priznavanja in izvrševanja odločb na področju premoženjskih razmerij med zakoncema. Ta je sicer začela veljati 29. 1. 2019, a v prehodnih določbah določa, da se, če je bil postopek začet v državi članici izvora pred tem datumom odločbe, izdane po tem datumu, priznajo in izvršijo v skladu s poglavjem IV, če je bila pristojnost določena v skladu s pravili iz poglavja II. Pravdni stranki sta bivša zakonca, slovenska državljana, s prebivališčem v Sloveniji, zato je sodišče prve stopnje previlno zaključilo, da je podana pristojnost sodišča Republike Slovenije.
spor zaradi motenja posesti - sodno varstvo posesti - rok za vložitev tožbe zaradi motenja posesti - pravočasnost tožbe - prekluzivni rok - posest - samovoljno in protipravno motilno ravnanje - postavitev ograje - obrazložitev zavrnitve dokaza - pritožbene novote
Za posestno varstvo je relevantno le posestno stanje pred očitanim motilnim ravnanjem, ne pa tudi pravica do te posesti. Razpravljanje o tem, da tožeča stranka ni lastnik niti najemnik spornega zemljišča zato za odločitev nima nobenega pomena, saj je pomembna samo posest, torej dejanska oblast nad spornim delom zemljišča. Obstoj tožnikove posesti pa je sodišče prve stopnje ugotovilo.
Ni pomembno, kdaj točno je bilo izvedeno motilno dejanje, ampak kdaj je tisti, ki je bil moten v svoji mirni posesti, izvedel za motenje.
Varstvo posesti je namenjeno le začasni ureditvi razmerji in vzpostavitvi zadnjega mirnega posestnega stanja pred motenjem. Trajno se razmerja med strankami uredijo v petitorni pravdi, v kateri pa se razpravlja in ugotavlja stvarne pravice strank na spornem zemljišču.
ugovor tretjega - obrazloženost ugovora - izvršba na nepremičnino
Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da je predmet prodaje lastniški delež na nepremičninah in da zato ne more biti obrazložen ugovor tretje na premičnine, ki naj bi se domnevno nahajale v nepremičninah.
KZ-1 člen 75, 75/1, 75/2. ZDavP-2 člen 113, 125, 125/3, 126, 126/2, 126/4, 144, 208, 208/2. ZKP člen 131, 131/1. ZIZ člen 17, 17/2, 55.
zavarovanje denarne terjatve z zastavno pravico na nepremičnini - ugovor zoper sklep o zavarovanju - kazenska sodba - izvršilni naslov - odvzem premoženjske koristi - zastaranje - način odvzema premoženjske koristi - pristojnost davčnega organa - sodna pristojnost - pretrganje zastaranja
Čeprav je v prvem odstavku 131. člena ZKP določeno, da glede odvzema premoženjske koristi izvrši sodbo pristojni davčni organ po določbah zakona, ki ureja prisilno izterjavo davkov, navedeno določilo ne izključuje sodne pristojnosti. Dolžnik spregleda, da je davčni organ pristojen za izvršbo le v omejenem obsegu izvršilnih sredstev, za izvršbo na nepremičnine pa je izključno pristojno sodišče. Tudi davčno izvršbo na dolžnikovem nepremičnem premoženju opravi sodišče v skladu z zakonom, ki ureja izvršbo in zavarovanje (drugi odstavek 208. člena ZDavP-2). Enako velja tudi glede zavarovanja, saj davčni organ ni pristojen za zavarovanje z zastavno pravico na nepremičnini, ampak sodišče (113. člen ZDavP-2).