Pravilno je stališče prvostopenjskega sodišča, da ni pomembno, če je obdolženec drevesa posekal sam, ali pa je to storil kdo drug oziroma če je sploh prišlo do preprodaje lesa, kot je zatrjeval obdolženec in kot naj bi izhajalo iz pogodbe med obdolžencem in družbo X. To je sicer bilo predmet dokazovanja, vendar v situaciji, ko so bila obdolžencu očitana kazniva dejanja po prvotnem obtožnem predlogu z dne 9. 7. 2020, ki pa je bil po izvedenem dokaznem postopku s strani tožilstva spremenjen. Pravna pomembnost dejstev, o katerih naj bi izpovedovala priča B. B. je zato izpuhtela in ugotavljanje okoliščin v zvezi z obdolženčevim nadaljnjim poslovanjem po izvršitvi v tem postopku obravnavanih kaznivih dejanj, ne vpliva na ugotavljanje odločilnih dejstev kaznivih dejanj, ki so mu bila očitana in za katera je bil spoznan za krivega.
Navedba pritožnika, da o dokaznih predlogih na obravnavi ni bilo odločeno, ne drži, ker je iz list. št. 348 (glavna obravnava 26. 11. 2021) razvidno, da so bili dokazni predlogi zavrnjeni, res pa v zvezi s tem ni podane obrazložitve, prav tako navedeno ne izhaja iz razlogov izpodbijane sodbe. Vendar v izostanku razlogov glede zavrnitve dokaznih predlogov, višje sodišče v obravnavanem primeru ne prepoznava izostanka razlogov o odločilnih dejstvih in s tem bistvene kršitve določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP, temveč kot kršitev določb sedmega odstavka 364. člena (... iz katerih razlogov sodišče ni ugodilo posameznim predlogom strank ...) in petega odstavka 299. člena ZKP (sklepi senata se vselej razglasijo in s kratko obrazložitvijo vpišejo v zapisnik o glavni obravnavi). Tako ugotovljena kršitev pa po oceni višjega sodišča ni vplivala niti na zakonitost in pravilnost izpodbijane sodbe, prav tako ne na kršitev pravic obrambe.
Zaradi ugotovitve, da so se dokazni predlogi nanašali na pravno nerelevantna dejstva, tudi postopanje sodišča, v katerem je sicer bilo prepoznano kršenje zakonskih določb ZKP, ne more vzpostavljati pravne relevantnosti predlaganih dokazov, saj zaradi neobrazložene odločitve o zavrnitvi le-teh in ob ugotovljeni vsebinski nepomembnosti le-teh, neizvedba in neobrazložitev le-teh tudi ni mogla in ni vplivala na pravilno in popolno ugotovljeno dejansko stanje.
Podatki o premoženju obsojenca v navedenem obdobju, ki jih je pridobilo sodišče prve stopnje, in sicer da premoženja nima, da ni zaposlen in ne prejema denarnih nadomestil, ter ob tem ko ni podatkov o njegovih prejemkih oziroma virih preživljanja v letu, ko bi moral posebni pogoj izpolniti, sedaj pa prejema denarno socialno pomoč v višini 229,24 EUR mesečno, ne zadostujejo za zaključek, da je bil obsojenec objektivno zmožen izpolniti posebni pogoj.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL00057971
Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 25, 26. Uredba (EU) 2017/1001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2017 o blagovni znamki Evropske unije člen 122, 122/2, 124, 125, 125/3, 125/4, 125/4-b, 125/5, 129, 129/1, 189, 189/1. ZIL-1 člen 47, 48, 48/1, 48/1-d. ZMZPP člen 62. ZPP člen 185.
ugotovitvena tožba - kršitev znamke - pristojnost slovenskega sodišča - blagovna znamka EU - litispendenca - dogovor o pristojnosti - sprememba tožbe - smotrnost za dokončno ureditev razmerja - res iudicata - objektivne meje pravnomočnosti - nesklepčnost - pavšalne trditve - predhodna uporaba blagovnih znamk - kršitev človekovih pravic - pavšalni pritožbeni očitki
Bruseljska uredba v členu 25. določa tihi ali izrecni dogovor o pristojnosti, na kar se sklicuje tudi četrti odstavek 125. člena Uredbe EUTM, ki določa, da se člen 25. Bruseljske uredbe uporabi, če stranke soglašajo, da ima pristojnost drugo sodišče za blagovne znamke EU, oziroma se člen 26. Bruseljske uredbe uporablja, če toženec potrdi navzočnost na drugem sodišču za blagovno znamko EU.
Glede na to, da je tožeča stranka, ki ima sedež v Albaniji, vložila tožbo zoper toženo stranko, ki ima prav tako sedež v Albaniji, v Sloveniji, in upoštevaje, da se je tožena stranka spustila v spor in ni ugovarjala sodne pristojnosti slovenskega sodišča, je moč zaključiti, da je podana situacija iz b. alineje četrtega odstavka 125. člena Uredbe EUTM in je za sojenje v tem sporu pristojno slovensko sodišče.
ZPND člen 19, 21, 21/1, 21/2, 22.d, 22.d/1, 22.d/3.
ukrepi sodišča zaradi nasilnih dejanj - preprečevanje nasilja v družini
Glede na to, da ZPND v zvezi z izrekom sklepa po 22.b členu, niti v 22.b členu, niti v preostalih določbah, glede postopka odločanja o ugovoru ne določa nič drugače oziroma posebnega, v zvezi s presojanjem ugovora nasprotnega udeleženca pred sodiščem prve stopnje veljajo splošne določbe ZNP-1. Že splošno določilo o pravici udeležencev do izjave v 5. členu ZNP-1 pa sodiščem nalaga vročanje ugovora nasprotnega udeleženca v izjavo predlagatelju, pri tem pa ZNP-1 niti v splošnih določbah, niti ZPP, ne določata nobenih posebnosti oziroma domnev ob presojanju ugovora. Zato pa se pri presojanju ugovora določbe ZIZ ne uporabljajo.
Določilo prvega in drugega odstavka 21. člena ZPND izrek ukrepa prepustitve stanovanja žrtvi v izključno uporabo v obsegu, kot ga je imel in časovno neomejeno, pogojuje zgolj z nelastninskim statusom povzročitelja nasilja, torej, da ta ni lastnik, solastnik ali skupni lastnik stanovanja v skupni uporabi.
ZDR-1 člen 109, 109/2, 110, 110/1, 110/1-1, 118, 118/2.. OZ člen 86, 86/1.. KZ-1 člen 251, 251/1, 257.
izredna odpoved delodajalca - hujša kršitev delovnih obveznosti z znaki kaznivega dejanja - seznanitev z odpovednim razlogom - ravnatelj - ničnost pogodbe o zaposlitvi - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi - višina denarnega povračila
Tožnik je bil pri toženki zaposlen skoraj dvajset let, ob odpovedi je bil star 61 let, po izobrazbi je profesor športne vzgoje. Po prenehanju delovnega razmerja pri toženki se je zaposlil pri drugem delodajalcu, v času odločanja sodišča prve stopnje ni bil zaposlen. Sodišče prve stopnje je pravilno štelo, da njegove možnosti za novo zaposlitev niso tako dobre, kot navaja toženka. Njenim navedbam, ki jih ponavlja v pritožbi, da tožnik nove zaposlitve ne išče, ki so na ravni domnev, utemeljeno ni pripisalo večje teže. Pritožbeno sodišče pritrjuje presoji sodišča prve stopnje, da je ustrezno denarno povračilo v višini desetih plač.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - nezmožnost nadaljevanja delovnega razmerja
Ker je bil tožnik z obveznostjo registriranja in prepovedjo izhoda iz obrata seznanjen, je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je dne 18. 4. 2021 storil dve kršitvi, ker ni registriral svojega izhoda med delom in ker je registriral izhod E. E., s tem pa je lažno prikazoval svojo in E. E. prisotnost na delu. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je tožnik s tem ravnanjem kršil določbo 9. člena Pogodbe o zaposlitvi z dne 1. 2. 2018, po katerem je obvezan vestno, strokovno, pravočasno in kakovostno opravljati delo po navodilih delodajalca oziroma nadrejenega delavca na delovnem mestu, za katerega je sklenjena pogodba in v času ter na kraju, ki sta določena za izvajanje dela, ob upoštevanju organizacije dela in poslovanja pri delodajalcu.
ZPPP člen 18, 18/3. Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 4, 7, 7/1, 7/1-1.
mednarodna pristojnost slovenskega sodišča
Sodišče, ki odloča v sporu, na pristojnost iz 18. člena ZPP (tudi na mednarodno pristojnost iz tretjega odstavka citiranega člena) pazi ves čas postopka po uradni dolžnosti. Preizkusi jo na podlagi navedb v tožbi, na podlagi navedb tožene stranke iz odgovora na tožbo (in morebitnega odgovora nanj, če toženka ugovarja pristojnosti sodišča R Slovenije) in na podlagi dejstev, ki so mu znana.
Dejanja, v konkretnem primeru zadržanje določenega dela gotovine zase, storjena zoper istega oškodovanca, ki so neločljivo povezana z obdolženčevim naklepom oziroma jih od vsega začetka povezuje obdolženčev jasen cilj pridobiti si premoženjsko korist, pomenijo eno kaznivo dejanje in ne nadaljevanega kaznivega dejanja. Izvršitveno ravnanje po prvem odstavku 209. člena KZ-1, ki se lahko stori med drugim le pri opravljanju gospodarske dejavnosti, ima oporo že v zakonskem besedilu in smiselni razlagi zakonskega dejanskega stanu ob upoštevanju pogojev, da so dejanja časovno in prostorsko ozko povezana, da so storjena z enotnim naklepom oziroma izražajo enotnost volje in da so usmerjena v kršitev iste pravno varovane dobrine. V takšnih primerih posamezna dejanja sicer pomenijo uresničenje zakonskih znakov kaznivega dejanja, pri čemer pa ponavljajoča ravnanja pomenijo zgolj kvantitativno povečanje (znotraj) istega neprava oz. obsega protipravnosti in so tako življenjsko gledano le del enotne kriminalne dejavnosti, ki predstavlja eno kaznivo dejanje. Za opredelitev, da gre za eno kaznivo dejanje, mora obstajati več povezovalnih okoliščin, iz ravnanj storilca pa mora izhajati taka homogenost njegovega ravnanja, da bi delitev posameznih njegovih ravnanj na samostojno kaznivo dejanje nasprotovala vsebini samega življenjskega dogodka tudi v smislu materialnih kazenskih določb.
ZFPPIPP člen 19, 299a, 330, 331. SPZ člen 128, 128/1, 128/2.
postopek osebnega stečaja - prodaja premoženja stečajnega dolžnika - sklep o prodaji - ločitvena pravica - zastavna pravica - hipoteka - realni dolžnik - akcesornost ločitvene pravice - posebna pravila za prijavo in preizkus izločitvene pravice glede nepremičnine - začetek prodaje - pravnomočno ugotovljena terjatev - res iudicata
V predmetnem postopku osebnega stečaja je na podlagi sodnih odločb pravnomočno ugotovljen obstoj terjatev upnice ter ločitvena pravica. Vse trditve o tem, da te terjatve in ločitvena pravica ne obstojijo oziroma da nimajo nobenih učinkov ter da naj te terjatve v tem postopku osebnega stečaja ne bi bile preizkušane, so zato neutemeljene. Pritožbeno sodišče se zato do teh pritožbenih navedb podrobneje ne bo opredeljevalo, saj z njimi pritožnica v tem postopku ne more uspeti (res iudicata).
Če med stečajnim dolžnikom in upnikom ni osebne zaveze, pač pa ta obstaja med upnikom in njegovim dolžnikom, ki je nekdo drug, hipoteka pa je vpisana na premoženju stečajnega dolžnika, govorimo o realnem dolžniku. Do njega ima upnik „terjatev“ kot pravico, da se za svojo terjatev, ki jo ima do osebnega dolžnika, poplača iz posebne stečajne mase, v kateri sodi premoženje, na katerem ima vpisano hipoteko v svojo korist.
stečajni postopek nad pravno osebo - sklep o prvi prodaji - prodaja premoženja - prijava izločitvene pravice - materialne avtorske pravice - pravočasna prijava izločitvene pravice - sodna praksa - ovira za prodajo premoženja - postopek preizkusa terjatev
Pravočasna prijava izločitvene pravice je po tretjem odstavku 300. člena ZFPPIPP ovira za prodajo premoženja, ki je predmet te izločitvene pravice. Glede določila tretjega odstavka 300. člena v zvezi z določili 299. člena ZFPPIPP pa je sodna praksa citirane določbe o prijavi izločitvene pravice in prenehanju le-te zavzela stališče, da je prijavo izločitvene pravice šteti za pravočasno, kar pomeni oviro za prodajo premoženja, ki je predmet izločitvene pravice, če je prijavljena pred začetkom prodaje, natančneje pred pravnomočnostjo sklepa o prodaji, saj izločitvena pravica preneha šele s prodajo premoženja.
Pravočasna prijava izločitvene pravice v predmetnem stečajnem postopku terja tudi izvedbo postopka preizkusa le-te.
Namen fikcije vročitve je v določitvi trenutka, od katerega za stranko prične teči zakonski rok za vložitev tožbe ali pravnega sredstva oziroma trenutka, s katerim nastopijo druge pravne posledice v postopku, čeprav pisanja ni prevzela. Upoštevajoč, da tožnik datuma, kdaj mu je bilo v poštnem predalu puščeno obvestilo o prispeli pošiljki, ne izpodbija, se šteje, da je bila pošiljka vročena in je naslovnik z njo seznanjen.
izdaja plačilnega naloga - ugovor zoper plačilni nalog - postopek izdaje plačilnega naloga - obrazložen ugovor - spor majhne vrednosti - račun kot verodostojna listina
Za obrazloženost ugovora zadošča, da toženec s podanimi navedbami nasprotuje tožnikovi terjatvi. Tožnik pa je tisti, ki mora dokazati obstoj toženčeve pogodbene obveznosti. Ker je ugovor jasen, ga je sodišče prve stopnje pravilno presojalo in ugovoru ugodilo ter plačilni nalog razveljavilo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00057135
ZFPPIPP člen 14, 14/1, 14/1-1, 14/2, 14/2-1. OZ člen 365. ZPP člen 124, 124/2, 124/4, 212, 213, 214, 214/2.
predlog upnika za začetek stečajnega postopka - sklep o začetku postopka osebnega stečaja - obstoj terjatev - pravnomočen sklep o izvršbi - neprerekana dejstva - ugovor zastaranja - pretrganje zastaranja - dokazovanje - pravno relevantna dejstva - priznana dejstva - vsebina zapisnika - ugovor zoper vsebino zapisnika - trajnejša nelikvidnost - ustavitev izvršbe na denarna sredstva - nova sredstva izvršbe
S pritožbenim očitkom o nepravilnosti ugotovitve prvostopenjskega sodišča glede dolžnikovega priznanja upnikove terjatve v višini cca. 50.000,00 EUR pritožnik dejansko izpodbija pravilnost vsebine zapisnika o naroku za začetek stečajnega postopka. Kot izhaja iz zapisnika o naroku za začetek stečajnega postopka z dne 19. 4. 2022 (p. d. 13) je zapisnik sestavljen skladno s prvim odstavkom 124. člena ZPP na samem naroku z narekom sodnice zapisnikarju, kaj naj zapiše v zapisnik. Zoper vsebino zapisnika imajo stranke pravico ugovarjati na samem naroku, kar je treba zapisati na koncu zapisnika tako o ugovorih, ki jim je bilo ugodeno, kot tudi na zahtevo strank o ugovorih, ki jim ni bilo ugodeno (drugi in četrti odstavek 124. člena ZPP). Zapisu na naroku „po izračunih dolžnika njegov dolg upniku znaša cca. 50.000,00 EUR“, pa dolžnik oziroma njegov pooblaščenec na naroku ni ugovarjal. Zato ni razumnega razloga za dvom v pravilnost navedenega zapisa. Z navedenim očitkom o nepravilnim zapisu spričo obrazloženega dolžnik ne more uspeti.
rok za dopolnitev tožbe - pravočasna dopolnitev tožbe - dokaz o pravočasnosti
Vloga, ki je vezana na rok, se šteje, da je vložena pravočasno, če je izročena pristojnemu sodišču, preden se rok izteče. Iz priloženih dokazil izhaja, da je bila vloga poslana sodišču priporočeno. Zato se šteje dan oddaje na pošto za dan izročitve sodišču, na katero je naslovljena. Zato je treba šteti, da je bila dopolnitev tožbe poslana sodišču pravočasno, v petnajstdnevnem roku.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE - SOCIALNO ZAVAROVANJE
VDS00058073
ZPIZ-2 člen 194, 194/1.. OZ člen 190, 190/1, 190/3, 191.
invalidnina za telesno okvaro - vrnitev neupravičeno prejetih sredstev - obogatitveni zahtevek - zmota glede obstoja obveznosti
V obravnavanem primeru ni mogoč zaključek, da je toženec vedoma izplačal nedolg iz naslova invalidnine za teleso okaro, do katere tožnik ni bil upravičen. Izplačila so bila očitno posledica pomanjkljive skrbnosti. Do neupravičenih izplačil je prišlo zaradi neustrezne koordinacije med posameznimi službami pri nosilcu zavarovanja. Pravila o zmoti, ki jo zakon ureja pri izpodbojnih pravnih poslih, kjer se zahteva njena bistvenost in opravičljivost, pri plačilu nedolga ne pride v poštev, saj je zmota glede obstoja obveznosti pri izpolnitvi nedolga lahko tudi krivdna. Zmota pri izplačilih invalidnine izključuje uporabo 191. člena OZ. Pravna podlaga za razsojo zadeve je zato nedvomno podana v 194. členu ZPIZ-2 v zvezi s 190. členom OZ.
plačilo pravdnih stroškov - odločitev o pravdnih stroških - stroškovnik - odmera stroškov - očitna napaka pri poimenovanju stranke - popravni sklep - napačen pravni pouk - dopolnilna sodba
Ker je iz stroškovnika jasno razvidno za katera opravila so stroški priglašeni in komu so nastali, poleg tega pa je tožnica stroške priglasila tudi sproti v posameznih vlogah, zgolj očitna napaka na stroškovniku pri oznaki stranke na višino odmere ni vplivala.
Odsotnost naziva sodišča, ki bo odločalo o pritožbi, ne predstavlja očitne pisne pomote ali pomanjkljivosti glede oblike oziroma neskladnosti prepisa sodbe z izvirnikom.
Številni očitki o nedopustnosti ravnanj nasprotnega udeleženca zoper predlagatelja so se izkazali kot neutemeljeni (spolna zloraba, itd.). Ugotovljena pa so bila številna nesoglasja med staršema predlagatelja glede stikov in njegovega skrbništva, ki pa se morajo urejati v drugih postopkih in ne v postopku po ZPND. V tem je tudi temeljni razlog, zaradi katerega mora predlagatelj plačati stroške nasprotnemu udeležencu.
OZ člen 18, 18/1, 28, 28/2, 91, 94, 100, 100/1, 120, 120/3.
izjava volje s konkludentnimi dejanji - sprejem ponudbe - plačilo računa - specificiran račun - splošni pogoji pogodbe - uporaba splošnih pogojev - seznanjenost s splošnimi pogoji - skrbnost pri sklepanju pogodbe - ugovor napake volje - izpodbijanje pogodbe - ničnost pogodbe - uveljavljanje ničnosti pogodbe - poštenost in dobrovernost pogodbene stranke - posredni ali indicijski dokazi - odgovornost za napako - razbremenitev odgovornosti za napake
Poslovna volja, ki je vsebina izjave o sprejemu ponudbe, se lahko izjavi z besedami ali z drugačnim aktivnim ravnanjem, če ima v poslovnem prometu (pri sklepanju določenih vrst pogodb) običajno pomen izjave volje za sklenitev pogodbe (primerjaj prvi odstavek 18. člena OZ). Zato po drugem odstavku 28. člena OZ velja, da je ponudba sprejeta tudi, če naslovnik pošlje stvar ali plača ceno ali stori kaj drugega, kar ima na podlagi ponudbe, prakse med strankama (naslovnikom in ponudnikom) ali običaja v poslovnem prometu pomen (konkludentnega) ravnanja, s katerim se sprejema ponudba. Plačilo računa ima tako pomen konkludentnega ravnanja, s katerim je tožeča stranka sprejela ponudbo tožene stranke za sklenitev pogodbe o podaljšanem jamstvu. Ni torej bistveno, da tožeča stranka pogodbe o podaljšanem jamstvu ni podpisala, saj je s plačilom računa jasno izrazila svojo voljo, da sprejema ponudbo tožene stranke za sklenitev te pogodbe.
Splošni pogoji zavezujejo pogodbeno stranko, če so ji bili ob sklenitvi pogodbe znani ali bi ji morali biti znani (tretji odstavek 120. člena OZ). Tožeči stranki so bili splošni pogoji ob sklenitvi pogodbe znani oziroma bi ji morali biti znani, saj se pogodba o podaljšanem jamstvu nanje sklicuje. Če se posebni odgovor sklicuje na splošne pogoje velja, da drugo pogodbeno stranko veže splošna dolžnost skrbnega ravnanja. V običajno skrbnost pri sklepanju pravnih poslov štejemo, da se stranka seznani z vsebino listin, na katere je opozorjena.
Bistveno je, da je upnik predlagatelj v načrtu finančnega prestrukturiranja (od 2. 9. 2020 do 31. 12. 2021) predvidel za pokrivanje stroškov tekočega upravljanja rednih poslov in stroškov insolvenčnega postopka do skupne višine 990.000,00 EUR. Zaenkrat je dolžnik uspel poslovati s sredstvi 500.000,00 EUR, torej manj kot je predvidel načrt finančnega prestrukturiranja iz februarja 2021. Ker pa postopek prisilne poravnave še vedno poteka in bo za zaključitev terjal še nekaj dodatnega časa, je dolžnik predlagal, čemur je sodišče prve stopnje sledilo, da potrebuje še 150.000,00 EUR. To pa je še vedno nižji znesek od razpoložljivih sredstev načrtovanih v višini 990.000,00 EUR.