prodaja premoženja stečajnega dolžnika - izjava upravitelja o prijavljenih terjatvah - sklep o preizkusu terjatev v stečajnem postopku - dopolnjeni seznam preizkušenih terjatev - dodatni osnovni seznam preizkušenih terjatev - končni seznam preizkušenih terjatev - znesek priznanih terjatev - začetek prodaje - ugovor o prerekanju terjatve - ugovor insolventnega dolžnika o prerekanju terjatve - splošna razdelitvena masa
Z uporabo sklepanja po nasprotnem razlogovanju je mogoče skleniti, da je dovoljena prodaja premoženja dolžnika po pravnomočnosti sklepa o začetku stečajnega postopka
Sodišče prve stopnje je po pregledu ugotovilo, da je tožba nepopolna in s tem nesposobna za obravnavo. Tožnika je s sklepom pozvalo, da tožbo dopolni tako, da predloži izpodbijano dokončno odločbo ter da predloži potrdilo o neuspelem poskusu mirne rešitve spora v zvezi z zahtevkom za plačilo odškodnine. Na prošnjo tožnika je rok za dopolnitev tožbe še podaljšalo. Tožnik ni ravnal skladno z napotki sodišča prve stopnje. Ni predložil niti izpodbijane dokončne odločbe niti potrdila o neuspelem poskusu mirne rešitve spora.
določitev stikov med staršem in otrokom - obseg stikov - postopno povečevanje obsega stikov - določitev preživnine za otroka - sposobnosti in zmožnosti staršev - preživljanje otroka - denarni znesek
Sodišče prve stopnje je predvidelo tudi širitev stikov v dogovoru med staršema. Ugotovilo je, da se predlagateljica zaveda pomembnosti stikov med sinom in očetom in ocenilo, da se je pripravljena in zmožna o stikih dogovoriti.
Otrokove potrebe sta starša dolžna pokriti v skladu s svojimi premoženjskimi zmožnostmi.
Tisti od staršev, ki otroka ne preživlja v svojem gospodinjstvu, je dolžan prispevati preživnino v mesečnem znesku (peti odstavek 183. člena DZ). Dajanje denarja po potrebi, o čemer govori pritožnik, ne zadošča in ne predstavlja preživljanja otroka. Tudi izročanje materialnih stvari (prašek, plenice, mleko … ) glede na določbo petega odstavka 183. člena DZ ne ustreza zakonski zahtevi po preživljanju mladoletnega otroka.
zavrnitev predloga strank za izločitev nedovoljenih dokazov - snemanje pogovorov - pravica do zasebnosti
Pritožbena navedba, da so bili zvočni posnetki narejeni, ne da bi oškodovanka vedela za snemanje in da je bila z njimi seznanjena šele po njihovem nastanku, ne more spremeniti dejstva, da oškodovanka nastanku posnetkov ne nasprotuje in da s snemanjem pogovora med njo in C. C. ni bilo nedovoljeno poseženo v pravico do zasebnosti obdolženca.
Bistveno je, da je upnik predlagatelj v načrtu finančnega prestrukturiranja (od 2. 9. 2020 do 31. 12. 2021) predvidel za pokrivanje stroškov tekočega upravljanja rednih poslov in stroškov insolvenčnega postopka do skupne višine 990.000,00 EUR. Zaenkrat je dolžnik uspel poslovati s sredstvi 500.000,00 EUR, torej manj kot je predvidel načrt finančnega prestrukturiranja iz februarja 2021. Ker pa postopek prisilne poravnave še vedno poteka in bo za zaključitev terjal še nekaj dodatnega časa, je dolžnik predlagal, čemur je sodišče prve stopnje sledilo, da potrebuje še 150.000,00 EUR. To pa je še vedno nižji znesek od razpoložljivih sredstev načrtovanih v višini 990.000,00 EUR.
Določili 288. in 342. člena OZ ne smemo razumeti kot izključujoči določili; da prvo izključuje uporabo drugega, saj bi s tem glede možnosti zastaranja brez razloga bolje obravnavali tistega, ki opravi zgolj delno plačilo, od tistega, ki plača celotno obveznost. Razlaga ne sme biti toliko naklonjena dolžniku, da bi ta lahko zaobšel temeljno določilo, da ima plačilo zastarane obveznosti pravni učinek veljavne izpolnitve. Nenazadnje ima plačilo poseben pomen za zastaranje, saj pomeni tudi pripoznanje dolga, ki pretrga zastaranje (drugi odstavek 364. člena OZ). Razlaga določil glede zastaranja, kot omejitve pravice do sodnega varstva, ne sme širiti prostora za zastaranje, ampak mora biti restriktivna. Po drugi strani pa določila 288. člena OZ ob upoštevanju argumenta koherence vendarle ne smemo razumeti tako, da bi povsem izključevalo uveljavitev zastaranja.
Namen fikcije vročitve je v določitvi trenutka, od katerega za stranko prične teči zakonski rok za vložitev tožbe ali pravnega sredstva oziroma trenutka, s katerim nastopijo druge pravne posledice v postopku, čeprav pisanja ni prevzela. Upoštevajoč, da tožnik datuma, kdaj mu je bilo v poštnem predalu puščeno obvestilo o prispeli pošiljki, ne izpodbija, se šteje, da je bila pošiljka vročena in je naslovnik z njo seznanjen.
avtorsko delo - avdiovizualno delo - moralne avtorske pravice - uporaba avtorskega dela - začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - soavtorji avdiovizualnega dela - filmska glasba - filmska glasba v avdiovizualnih delih - predobstoječa glasba v avdiovizualnih delih - razmerje med filmsko in predobstoječo glasbo - pravica do spoštovanja dela
Na avdiovizualnih delih pripada nedeljiva avtorska pravica vsem soavtorjem. Odločanje o uporabi takega dela pripada nerazdelno vsem soavtorjem, pri čemer posamezni soavtor tega ne sme preprečiti v nasprotju z vestnostjo in poštenjem (prvi in drugi odstavek 12. člena ZASP). Soavtorstvo nastane že v trenutku stvaritve dela. Avtorju pripada avtorska pravica na podlagi same stvaritve AVD (14. člen ZASP). Avtorska pravica kot celota ni prenosljiva (69. člen ZASP), kar pomeni, da posamezni soavtor ne more izstopiti iz skupnosti. Moralnih avtorskih pravic avtor ne more prenesti na druge osebe. Ostanejo pri posameznem soavtorju, uveljavlja pa jo lahko sam zase in ne pod režimom iz prvega odstavka 12. člena ZASP. Za materialne avtorske pravice pa velja drugi odstavek 12. člena ZASP, pri čemer lahko posamezni soavtor na druge soavtorje prenese svoje materialne avtorske in druge pravice avtorja, če ni ZASP drugače določeno (70. člen ZASP).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00057135
ZFPPIPP člen 14, 14/1, 14/1-1, 14/2, 14/2-1. OZ člen 365. ZPP člen 124, 124/2, 124/4, 212, 213, 214, 214/2.
predlog upnika za začetek stečajnega postopka - sklep o začetku postopka osebnega stečaja - obstoj terjatev - pravnomočen sklep o izvršbi - neprerekana dejstva - ugovor zastaranja - pretrganje zastaranja - dokazovanje - pravno relevantna dejstva - priznana dejstva - vsebina zapisnika - ugovor zoper vsebino zapisnika - trajnejša nelikvidnost - ustavitev izvršbe na denarna sredstva - nova sredstva izvršbe
S pritožbenim očitkom o nepravilnosti ugotovitve prvostopenjskega sodišča glede dolžnikovega priznanja upnikove terjatve v višini cca. 50.000,00 EUR pritožnik dejansko izpodbija pravilnost vsebine zapisnika o naroku za začetek stečajnega postopka. Kot izhaja iz zapisnika o naroku za začetek stečajnega postopka z dne 19. 4. 2022 (p. d. 13) je zapisnik sestavljen skladno s prvim odstavkom 124. člena ZPP na samem naroku z narekom sodnice zapisnikarju, kaj naj zapiše v zapisnik. Zoper vsebino zapisnika imajo stranke pravico ugovarjati na samem naroku, kar je treba zapisati na koncu zapisnika tako o ugovorih, ki jim je bilo ugodeno, kot tudi na zahtevo strank o ugovorih, ki jim ni bilo ugodeno (drugi in četrti odstavek 124. člena ZPP). Zapisu na naroku „po izračunih dolžnika njegov dolg upniku znaša cca. 50.000,00 EUR“, pa dolžnik oziroma njegov pooblaščenec na naroku ni ugovarjal. Zato ni razumnega razloga za dvom v pravilnost navedenega zapisa. Z navedenim očitkom o nepravilnim zapisu spričo obrazloženega dolžnik ne more uspeti.
ZFPPIPP člen 132, 132/3, 132/3-2, 132/4, 132/4-1.. ZIZ člen 188a, 188a/1, 188a/4, 189, 189/3, 189/6.. Pravilnik o objavah prodaj v spletnem iskalniku in spletnih javnih dražbah v izvršilnih postopkih (2020) člen 12, 14.
začetek stečajnega postopka nad dolžnikom - prekinitev izvršilnega postopka - spletna javna dražba v izvršilnem postopku - sklep o domiku
Razglasitev sklepa o domiku, do katere je zakonodajalec določil prekinitev postopka, je dejanje sodnika. Prvo tako dejanje v postopku spletne prodaje pa je šele izdaja sklepa o domiku, saj zaradi posebnega načina prodaje ta predhodno ni razglašen. Smiselna uporaba določil običajne prodaje (prvi odstavek 188.a člena ZIZ) mora slediti navedenemu posebnemu načinu izvedbe, kjer avtomatiziranim opravilom, dokler ta niso potrjena s strani sodišča, ne smemo dati enakega pomena kot ravnanju sodišča na naroku glede ugotovitve najboljšega ponudnika, ki ji sledi razglasitev sklepa o domiku (tretji odstavek 189. člena ZIZ).
SPZ člen 33, 34. ZPP člen 243, 243/1, 244, 244/1, 244/2, 245, 246, 246/1, 252, 252/2.
posestno varstvo - prepovedane imisije - prekomerna imisija - svetlobne imisije - varstvo pred imisijami - dokaz z izvedencem - določitev izvedenca - strokovna institucija kot izvedenec - razpravno načelo - sodelovanje v dokaznem postopku - pravica do izjave - motilno dejanje - krajevno običajne mere - vzpostavitev prejšnjega posestnega stanja - negatorna tožba
Prepovedane imisije ne predstavljajo le neutemeljenega vznemirjanja lastninske pravice, ampak tudi motenje posesti. Posestnik lahko zaradi prekomernih oziroma prepovedanih imisij, ki onemogočajo normalno dotedanje izvrševanje dejanske oblasti nad stvarjo, uveljavlja tudi posestno varstvo.
Določitev in izbira izvedenca je v pristojnosti sodišča. Tudi stranke lahko predlagajo, koga naj sodišče določi za izvedenca, vendar sodišče na predlog strank ni vezano. Tožena stranka ni podala nobenih konkretnih predlogov za izbiro izvedenca. Njeno pavšalno nasprotovanje predlogom tožeče stranke in vztrajanje pri postavitvi izvedenca s seznama sodnih izvedencev je sodišče glede na ugotovljeno pomanjkanje in prezasedenost primernih strokovnjakov pravilno in zadosti obrazloženo zavrnilo.
Seznam izvedencev pri pristojnem ministrstvu je zgolj priporočilo - sredstvo, ki naj sodniku olajša iskanje in izbiro izvedenca, sicer pa je izvedenec lahko kdorkoli od strokovnjakov z določenega strokovnega področja, ki ga določi pravdno sodišče.
Z vročitvijo tehničnega poročila in z obravnavanjem izvedeniškega mnenja na glavni obravnavi je bila toženki v celoti zagotovljena možnost učinkovite izjave o izvedeniškem mnenju, čeprav ni bila navzoča pri vseh - tehničnih - aktivnostih izvedenca, ki so bile potrebne za njegovo izdelavo.
ZD člen 28, 46, 210, 210/2, 210/2-3. ZPP člen 285.
prekinitev zapuščinskega postopka in napotitev na pravdo - spor o dejstvih, od katerih je odvisna velikost dednega deleža - pogoji za prekinitev zapuščinske obravnave in napotitev na pravdo - dedna odpravljenost - oporočni dedič - zakoniti dedič - vrednost zapuščine - obseg zapuščine - vračunanje daril v dedni delež - uveljavljanje nujnega dednega deleža - dopolnitev trditvene podlage - materialno procesno vodstvo
Dedna odpravljenost je pravni pojem (ne pa tudi zakonski). Pomeni, da je nujni dedič z vračunanjem daril že prejel tolikšno premoženje, kot bi mu pripadalo po zapustniku glede na njegov nujni dedni delež.
Zapis v oporoki, da so zakonite dedinje dedno odpravljene, je vsebinsko prazen, saj ni navedeno, kaj naj bi zakonite dedinje prejele od zapustnika. Spor je v tem trenutku le navidezen, saj je oporočna dedinja, na kateri je trditveno in dokazno breme, da so zakonite dedinje že prejele svoje nujne dedne deleže, podala v tem pogledu le splošno trditev o njihovi dedni odpravljenosti. Ker ni mogoče govoriti o obstoju spornih dejstev, ni pogoja za prekinitev zapuščinskega postopka in napotitev na pravdo.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - RAZLASTITEV
VSL00057012
ZUreP-2 člen 206, 206/1, 206/2, 208. ZCes-1 člen 13, 14.
rekonstrukcija ceste - razlastitev nepremičnine - odškodnina za škodo zaradi razlastitve nepremičnine - odškodnina za stroške povezane z razlastitvijo - parcelacija zaradi razlastitve - evidentiranje meje - neurejena meja - manjvrednost nepremičnin
V obravnavani zadevi ni bistveno, ali imata parceli, ki sta nasprotnemu udeležencu ostali po razlastitvi, urejene vse mejne točke, temveč, ali mu je zaradi razlastitve nastala dodatna škoda. Trditveno in dokazno breme, da je preostalo zemljišče zaradi (delne) neurejenosti meje manj vredno, kot je bilo pred razlastitvijo, je na pritožniku. Nasprotni udeleženec v postopku ni zatrjeval, da bi predhodni parceli pred parcelacijo imeli v celoti urejene vse mejne točke s sosednjimi zemljišči ter bi prav razlastitev povzročila spremembo v urejenosti meje, prav tako ni dokazal, koliko bi bila zaradi neurejenih mejnih točk zmanjšana vrednost preostalega zemljišča. Ta namreč ni nujno enaka kot predvideni strošek geodetske odmere, ki ga uveljavlja in ki bistveno presega vrednost razlaščene nepremičnine, na kar je predlagateljica v postopku tudi opozorila. Ker nasprotni udeleženec ni dokazal večje škode, kot jo predstavlja vrednost razlaščenega zemljišča, je odločitev sodišča prve stopnje o višini določene odškodnine pravilna.
ZPP člen 334, 334/3, 335, 336, 346, 346/1, 365, 365-1.
zavrženje pritožbe - nepodpisana pritožba
Iz jasnih določb 335. člena ZPP, ki določa obvezne sestavine pritožbe, tretjega odstavka 334. člena ZPP in 336. člena ZPP evidentno izhaja, da mora pritožba vsebovati tudi podpis pritožnika, sicer gre za nepopolno pritožbo, katero sodišče stranki ne vrača v dopolnitev. V tem sporu je ključna ugotovitev sodišča, da tožnik pritožbe ni podpisal, čeprav je bil o tem pravilno poučen. Pritožbeno sodišče je na podlagi 1. točke 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 346. člena ZPP pritožbo zavrglo.
ZIZ člen 55, 58, 58/1. ZPP člen 337, 337/1, 339, 339/2, 339/2-14.
ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi - izostanek odgovora na ugovor - domneva o resničnosti - neupoštevanje prepoznih navedb - sklepčnost ugovora - absolutna bistvena kršitev določb postopka - pomanjkljivi razlogi o odločilnih dejstvih
Zakonska domneva o resničnosti dolžnikovih ugovornih navedb ne pomeni, da se ugovor, na katerega upnik ne odgovori, avtomatično šteje za utemeljen in mu sodišče ugodi, ampak pomeni le, da se dejstva, na katera dolžnik opira svoj ugovor, štejejo za resnična. Takšna ureditev izhaja iz predpostavke, da dejstva, navedena v ugovoru, za upnika, ki na ugovor ni odgovoril in dolžnikovih trditev o dejstvih ni obrazloženo prerekal, niso sporna. Seveda pa je za odločitev o utemeljenosti ugovora treba nato opraviti presojo sklepčnosti ugovora, ali torej iz dejstev, ki jih dolžnik navaja v ugovoru, izhaja pravna posledica, za katero se zavzema (praviloma razveljavitev sklepa o izvršbi in zavrnitev predloga za izvršbo). V takem primeru sodišče pri odločanju o ugovoru kot dejansko podlago za svojo odločitev upošteva dejansko stanje, kot ga zatrjuje dolžnik (in mu v zvezi s tem ni treba izvajati nobenih dokazov), na podlagi v ugovoru zatrjevanih dejstev pa nato ob ustrezni uporabi materialnega prava presodi, ali je ugovor utemeljen. Pri tem mora v sklepu, s katerim odloči o ugovoru, določno obrazložiti, na katera v ugovoru zatrjevana relevantna dejstva je oprlo svojo odločitev in zakaj je na podlagi teh dejstev sprejelo odločitev o (delni) ugoditvi oziroma (delni) zavrnitvi ugovora.
odškodninska odgovornost države - protipravno ravnanje - kvalificirana protipravnost - odvetniška tarifa - vrednost točke - zavrnitev soglasja - obrazložitev akta - javni interes - ministrstvo
Glede sprememb višine odvetniške točke po 13. členu OT ni avtomatizma in da je treba upoštevati interese poklicnega združenja odvetnikov, ustavni položaj odvetništva, ki vpliva tudi na pravice strank postopkov pred sodišči, kar je pomemben vidik javnega interesa, in s tem javni interes. Povedano drugače in poenostavljeno, višina odvetniške točke ni nekaj, kar bi se lahko reševalo le v okviru nekaterih okoliščin, ki jih tožnice v pritožbi selektivno povzemajo, ampak je treba pri dvigu točke upoštevati širši kontekst. Kvalificirano protipravnost ravnanja države oziroma v konkretnem primeru ministra morajo zatrjevati in izkazati tožnice in za predmetno ne zadošča, da izpostavljalo le nekatere okoliščine, ki so jim lahko v korist, zanemarjajo in izogibajo pa se dejstvom, ki kažejo na pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da ni izkazana (kvalificirana) protipravnost ravnanja države. Minister je 11.1.2016 ocenil, da ni podanih pogojev za podajo soglasja k predlaganemu dvigu točke, in iz spisa ne izhaja, da pri tem ni upošteval javnega interesa in da je ravnal arbitrarno, samovoljno, politično, ipd.. Predmetnega ne spremeni pritožbeno obširno zavzemanje, da je bila odločitev ministra procesno pomanjkljiva (op. ni spoštoval standarda obrazloženosti, ki je bil izpostavljen v upravnem postopku) in morebiti materialnopravno napačna.
rok za dopolnitev tožbe - pravočasna dopolnitev tožbe - dokaz o pravočasnosti
Vloga, ki je vezana na rok, se šteje, da je vložena pravočasno, če je izročena pristojnemu sodišču, preden se rok izteče. Iz priloženih dokazil izhaja, da je bila vloga poslana sodišču priporočeno. Zato se šteje dan oddaje na pošto za dan izročitve sodišču, na katero je naslovljena. Zato je treba šteti, da je bila dopolnitev tožbe poslana sodišču pravočasno, v petnajstdnevnem roku.
sprememba višine preživnine - zahtevek za znižanje preživnine - spremenjene razmere na strani preživninskih zavezancev - izvršilni naslov - bistvena sprememba - dolžnost preživljanja otrok
Vsaka sprememba še ne upravičuje spremembe pravnomočno določene preživnine, saj bi tak pristop povzročil, da bi se o višini vsakokratne mesečne preživnine odločalo v kontinuiranih sodnih postopkih, kar bi vsebinsko izvotlilo institut pravnomočne sodne odločbe. Ta namreč ne pomeni le trenutne ureditve razmerja med preživninskim zavezancem in upravičencem, temveč je to urejeno tudi za vnaprej, torej za prihodnost. Sodišče lahko preživninsko obveznost spremeni le, če ugotovi, da je sprememba bistvena, tako da je bistveno porušeno ravnovesje med zmožnostima obeh staršev in potrebami preživninskega upravičenca, ki je bilo vzpostavljeno s prvotnim izvršilnim naslovom.
Pritožbeno sodišče sicer verjame, da je predlagatelj zamenjal delo, da bi se izognil vplivu stresa in dolgotrajnega sedečega dela na zdravje, vendar to ne more predstavljati upravičenega razloga za spremembo njegove preživninske obveznosti. Starši so dolžni storiti vse, kar je v njihovi moči, da preživljajo svoje otroke, zato se predlagatelj, ki je usposobljen za na trgu iskano in cenjeno delo v špediciji, zaradi nižjih dohodkov pri opravljanju udobnejšega dela na spremenjene okoliščine ne more uspešno sklicevati.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE - SOCIALNO ZAVAROVANJE
VDS00058073
ZPIZ-2 člen 194, 194/1.. OZ člen 190, 190/1, 190/3, 191.
invalidnina za telesno okvaro - vrnitev neupravičeno prejetih sredstev - obogatitveni zahtevek - zmota glede obstoja obveznosti
V obravnavanem primeru ni mogoč zaključek, da je toženec vedoma izplačal nedolg iz naslova invalidnine za teleso okaro, do katere tožnik ni bil upravičen. Izplačila so bila očitno posledica pomanjkljive skrbnosti. Do neupravičenih izplačil je prišlo zaradi neustrezne koordinacije med posameznimi službami pri nosilcu zavarovanja. Pravila o zmoti, ki jo zakon ureja pri izpodbojnih pravnih poslih, kjer se zahteva njena bistvenost in opravičljivost, pri plačilu nedolga ne pride v poštev, saj je zmota glede obstoja obveznosti pri izpolnitvi nedolga lahko tudi krivdna. Zmota pri izplačilih invalidnine izključuje uporabo 191. člena OZ. Pravna podlaga za razsojo zadeve je zato nedvomno podana v 194. členu ZPIZ-2 v zvezi s 190. členom OZ.
plačilo pravdnih stroškov - odločitev o pravdnih stroških - stroškovnik - odmera stroškov - očitna napaka pri poimenovanju stranke - popravni sklep - napačen pravni pouk - dopolnilna sodba
Ker je iz stroškovnika jasno razvidno za katera opravila so stroški priglašeni in komu so nastali, poleg tega pa je tožnica stroške priglasila tudi sproti v posameznih vlogah, zgolj očitna napaka na stroškovniku pri oznaki stranke na višino odmere ni vplivala.
Odsotnost naziva sodišča, ki bo odločalo o pritožbi, ne predstavlja očitne pisne pomote ali pomanjkljivosti glede oblike oziroma neskladnosti prepisa sodbe z izvirnikom.