• Najdi
  • <<
  • <
  • 11
  • od 24
  • >
  • >>
  • 201.
    VSC Sklep I Cp 206/2022
    15.6.2022
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSC00063341
    ZPP člen 185, 185/1.
    sprememba tožbe - smotrnost spremembe tožbe
    Smotrnost spremembe tožbe je podana, če se z njeno dovolitvijo prihrani ali prepreči nov sodni postopek in se tekoči spor ne obremeni preveč, upoštevaje ob tem načelo ekonomičnosti postopka (11. člen ZPP).
  • 202.
    VDSS Sodba Psp 104/2022
    15.6.2022
    ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
    VDS00058084
    ZZVZZ člen 34, 34/3, 80, 81.. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 137, 137/3, 232.. ZPP člen 4.
    retrogradni bolniški stalež - začasna nezmožnost za delo - poškodba pri delu - načelo neposrednosti
    Tožnik začasne nezmožnosti za delo ni uveljavljal v časovnih obdobjih in na način, kot se zanjo iz medicinskih razlogov zaradi zdravljenja in priznavanja staleža po naravi stvari pričakuje.
  • 203.
    VSL Sklep Cst 163/2022
    15.6.2022
    STEČAJNO PRAVO - STVARNO PRAVO
    VSL00056833
    ZFPPIPP člen 19, 299a, 299a/4, 299a/4-3, 330, 331. SPZ člen 128, 128/1, 137, 137/1.
    postopek osebnega stečaja - prodaja premoženja stečajnega dolžnika - sklep o prodaji nepremičnin - sklep o prodaji - ločitvena pravica - realni dolžnik - akcesornost ločitvene pravice - zaznamba izbrisne tožbe - res iudicata
    Za poplačilo upnika je pomembno le za koliko je bila njegova terjatev poplačana v stečaju in ne koliko je morda upnik nato na trgu s prodajo tega premoženja dejansko iztržil.

    Ker je ločitvena pravica upnice pravnomočno ugotovljena v ustreznem sodnem postopku in gre za pravnomočno rešeno stvar (res iudicata), je v tem postopku v okviru pritožbe zoper sklep o prodaji nepremičnin, na katere se hipoteka oziroma ločitvena pravica nanaša, sodišče ne more več presojati.

    Če med stečajnim dolžnikom in upnikom ni osebne zaveze, pač pa ta obstaja med upnikom in njegovim dolžnikom, ki je nekdo drug, hipoteka pa je vpisana na premoženju stečajnega dolžnika, govorimo o realnem dolžniku. Do njega ima upnik „terjatev“ kot pravico, da se za svojo terjatev, ki jo ima do osebnega dolžnika, poplača iz posebne stečajne mase, v kateri sodi premoženje, na katerem ima vpisano hipoteko v svojo korist.
  • 204.
    VDSS Sodba Psp 102/2022
    15.6.2022
    INVALIDI - SOCIALNO ZAVAROVANJE
    VDS00058827
    ZPP člen 254, 254/2.. ZPIZ-2 člen 61, 63, 63/2, 63/2-1.
    ugotavljanje invalidnosti - preostala delovna zmožnost - delovni invalid III. kategorije invalidnosti
    Glede na ugotovljeno dejansko stanje je ocena izvedencev, da tožnik ni popolnoma nezmožen za delo, tudi po prepričanju pritožbenega sodišča pravilna in posledično tožbeni zahtevek na razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti in priznanje pravice do invalidske pokojnine zavrnjen. Tudi sicer glede na naravo stvari sploh ni mogoče, da je posamezni zavarovanec hkrati delovni invalid III. kategorije invalidnosti, kot v obravnavanem primeru, in še invalid I. kategorije invalidnosti.
  • 205.
    VSL Sodba I Cp 568/2022
    15.6.2022
    DEDNO PRAVO
    VSL00057073
    ZD člen 172. ZPP člen 8.
    veljavnost oporoke - pogoji za veljavnost oporoke - ustna oporoka - izredne razmere pri napravi oporoke - nemožnost napraviti pisno oporoko - dokazna ocena - načelo proste presoje dokazov
    Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je zapustnik tri dni po sestavi ustne oporoke v bolnišnici trikrat podpisal dokumente. Zato je zmotno tožničino zatrjevanje, da zapustnik ni bil sposoben podpisati pisne oporoke.
  • 206.
    VSL Sklep IV Cp 930/2022
    15.6.2022
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
    VSL00057877
    Uredba Sveta (ES) št. 2201/2003 z dne 27. novembra 2003 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v zakonskih sporih in sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1347/2000 člen 10, 20. Konvencija o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju, uveljavljanju in sodelovanju glede starševske odgovornosti in ukrepov za varstvo otrok (1996) člen 5, 7, 10, 11.
    pristojnost slovenskega sodišča - nezakonito zadržanje otroka - običajno prebivališče - novo običajno prebivališče - Švica - država članica EU - ukrepi za zavarovanje otrokovih pravic - začasna odredba - starševska odgovornost
    Domet pravil o pristojnosti Uredbe Bruselj IIa je različen in je odvisen od besedila posameznega člena. Besedilo člena 10 Uredbe Bruselj IIa v zvezi s pristojnostjo v primeru odvzema otroka določa, da pri neupravičeni premestitvi ali zadržanju otroka sodišča države članice, v kateri je otrok običajno prebival neposredno pred neupravičeno premestitvijo ali zadržanjem, obdržijo svojo pristojnost, vendar se ta pristojnost prenese na sodišče druge države članice v trenutku, ko otrok v drugi državi članici pridobil običajno prebivališče in je poleg tega izpolnjen eden od alternativnih pogojev iz navedenega člena 10. Merila, ki so v tej določbi uporabljena za dodelitev pristojnosti v primeru odvzema otroka se torej nanašajo na položaj, ki je omejen na ozemlje držav članic. Pristojnost se torej načeloma dodeli sodiščem države članice, v kateri je otrok običajno prebival, preden je bil neopravičeno premeščen v drugo državo članico ali tam zadržan, s pridržkom, da se ta pristojnost pod nekaterimi pogoji lahko prenese na sodišče države članice, v kateri je otrok po neopravičeni premestitvi ali zadržanju pridobil novo običajno prebivališče. Okoliščina, da je v navedenem členu uporabljen izraz država članica in ne izraza država ali tretja država in da je dodelitev pristojnosti pogojena s trenutnim ali prejšnjim običajnim prebivališčem v državi članici, pri čemer ni določena možnost pridobitve običajnega prebivališča v tretji državi, prav tako pomeni, da ta člen ureja le pristojnost v primeru odvzema otroka med državami članicami. Tudi člen 20 Uredbe Bruselj IIa veže pristojnost na ozemlje držav članic.
  • 207.
    VSC Sklep I Cp 209/2022
    15.6.2022
    OBLIGACIJSKO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
    VSC00058636
    ZKZ člen 20, 21. OZ člen 435. ZIZ člen 272.
    začasna odredba - verjetnost terjatve - prodaja kmetijskih zemljišč - sklenitev pogodbe - plačilo kupnine
    Plačilo kupnine ni predpogoj za vložitev tožbe za izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila, saj gre za samostojni zahtevek iz dvostranskega pravnega posla. Ali je tožnik plačal kupnino za obstoj verjetnosti tožnikove terjatve tako ni pravno odločilno.
  • 208.
    VSM Sklep V Kp 60606/2021
    15.6.2022
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VSM00056887
    ZKP člen 285, 285e, 285e/2.
    zavrnitev predloga strank za izločitev nedovoljenih dokazov - snemanje pogovorov - pravica do zasebnosti
    Pritožbena navedba, da so bili zvočni posnetki narejeni, ne da bi oškodovanka vedela za snemanje in da je bila z njimi seznanjena šele po njihovem nastanku, ne more spremeniti dejstva, da oškodovanka nastanku posnetkov ne nasprotuje in da s snemanjem pogovora med njo in C. C. ni bilo nedovoljeno poseženo v pravico do zasebnosti obdolženca.
  • 209.
    VSL Sklep Cst 184/2022
    15.6.2022
    STEČAJNO PRAVO
    VSL00057175
    ZFPPIPP člen 121, 121/1, 142, 142/1, 142/1-6, 151, 151/5. ZPP člen 337, 337/1.
    prisilna poravnava - najem kredita - soglasje sodišča - pritožbena novota - dovoljena pritožbena novota
    Bistveno je, da je upnik predlagatelj v načrtu finančnega prestrukturiranja (od 2. 9. 2020 do 31. 12. 2021) predvidel za pokrivanje stroškov tekočega upravljanja rednih poslov in stroškov insolvenčnega postopka do skupne višine 990.000,00 EUR. Zaenkrat je dolžnik uspel poslovati s sredstvi 500.000,00 EUR, torej manj kot je predvidel načrt finančnega prestrukturiranja iz februarja 2021. Ker pa postopek prisilne poravnave še vedno poteka in bo za zaključitev terjal še nekaj dodatnega časa, je dolžnik predlagal, čemur je sodišče prve stopnje sledilo, da potrebuje še 150.000,00 EUR. To pa je še vedno nižji znesek od razpoložljivih sredstev načrtovanih v višini 990.000,00 EUR.
  • 210.
    VSL Sklep II Cp 211/2022
    15.6.2022
    OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
    VSL00057531
    ZPVAS člen 11. ZAgrS člen 20, 21.
    agrarna skupnost - delitev solastnih nepremičnin - vsebina predloga za delitev solastnine - nesklepčen predlog - pravila agrarne skupnosti - družbena pogodba (societas)
    Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je bistvo delitve stvari v solastnini prenehanje, razdružitev solastninske skupnosti kot skupnosti več oseb. Že iz predloga izhaja, da bi po predlagani delitvi na 90 % nepremičnin solastninska skupnost obstajala še naprej, prenehala bi le na 10 %. Zato je materialnopravno pravilna ugotovitev sodišča prve stopnje, da je predlog za delitev solastnine nesklepčen.
  • 211.
    VSL sklep Cst 183/2022
    15.6.2022
    STEČAJNO PRAVO
    VSL00056817
    ZFPPIPP člen 290, 356, 356/3, 378. Pravilnik o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških, do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen (2008) člen 22.
    stečajni postopek - predračun stroškov stečajnega postopka - sprememba predračuna stroškov stečajnega postopka
    S spremembo predračuna stroškov se ne odloča o plačilu stroškov ali o delitvi stečajne mase, temveč se odloča le o tem, ali obseg stroškov, ki so že vključeni v predračun, zadošča za izvedbo dejanj, ki jih je treba opraviti v stečajnem postopku.

    Upravitelj skuša doseči le, da se predračun stroškov stečajnega postopka določi na novo, pri tem pa ne navede oziroma konkretno ne pojasni, zakaj stroški po že potrjenem predračunu ne zadostujejo za izvedbo dejanj v stečajnem postopku.
  • 212.
    VSM Sklep I Ip 377/2022
    15.6.2022
    IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSM00057895
    OZ člen 5, 6, 288, 335, 335/1, 342, 347, 347/1, 356, 356/2, 364, 364/2.
    zastarana terjatev - delna izpolnitev dolga - vračunavanje delne izpolnitve - zastaranje zamudnih obresti
    Določili 288. in 342. člena OZ ne smemo razumeti kot izključujoči določili; da prvo izključuje uporabo drugega, saj bi s tem glede možnosti zastaranja brez razloga bolje obravnavali tistega, ki opravi zgolj delno plačilo, od tistega, ki plača celotno obveznost. Razlaga ne sme biti toliko naklonjena dolžniku, da bi ta lahko zaobšel temeljno določilo, da ima plačilo zastarane obveznosti pravni učinek veljavne izpolnitve. Nenazadnje ima plačilo poseben pomen za zastaranje, saj pomeni tudi pripoznanje dolga, ki pretrga zastaranje (drugi odstavek 364. člena OZ). Razlaga določil glede zastaranja, kot omejitve pravice do sodnega varstva, ne sme širiti prostora za zastaranje, ampak mora biti restriktivna. Po drugi strani pa določila 288. člena OZ ob upoštevanju argumenta koherence vendarle ne smemo razumeti tako, da bi povsem izključevalo uveljavitev zastaranja.
  • 213.
    VSM Sklep II Kp 16676/2020
    15.6.2022
    KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VSM00056987
    KZ-1 člen 29, 29/2, 70, 70.a, 70.a/1, 70.b, 70.b/1, 314, 314/1, 314/3. ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11, 372, 372/1, 372/1-1, 383, 383/1, 383/1-1, 492, 492/1.
    kaznivo dejanje povzročitve splošne nevarnosti - požar - varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja na prostosti - nerazumljiv izrek - izrek sodbe je v nasprotju sam s seboj - neprištevnost storilca - izključitev kazenske odgovornosti - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razveljavitev odločbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje
    Iz izpodbijanega sklepa tako izhaja, … da je (obdolženi) s požarom iz malomarnosti povzročil nevarnost za premoženje velike vrednosti … pri tem pa je lahkomiselno mislil, da se ogenj ne bo razširil … dejanje pa je storil v stanju neprištevnosti … s tem pa je storil kaznivo dejanje povzročitve splošne nevarnosti po tretjem odstavku v zvezi s prvim odstavkom 314. člena KZ-1, v zvezi z drugim odstavkom 29. člena KZ-1. Takšen izrek pa je nerazumljiv. Neprištevnost storilca kaznivega dejanja je namreč okoliščina, ki že sama po sebi izključuje kazensko odgovornost in zato neprištevnega storilca tudi ni mogoče spoznati za krivega storitve kaznivega dejanja, kot je to storilo prvostopno sodišče. Razlogi prvostopnega sklepa pa so tudi sami s seboj v nasprotju. Prvostopno sodišče, ki zatrjuje, da je obdolženec "lahkomiselno mislil, da se ogenj ne bo razširil ..." bi naj bil ob tem v stanju neprištevnosti, saj zaradi duševne motnje - amnestičnega sindroma izzvanega z alkoholom F10.6, imenovanega tudi psihoza Korsakova, sploh ni mogel razumeti pomena svojega dejanja in imeti v oblasti svojega ravnanja. Glede na to, da je bil obdolženec torej neprišteven, so zaključki, da je ob vsem tem lahkomiselno mislil … nerazumljivi, pa tudi v nasprotju sami s seboj.
  • 214.
    VSL Sklep II Cp 993/2022
    15.6.2022
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
    VSL00057011
    ZPP člen 157, 161, 161/4. ZIZ člen 168, 168/5.
    nujni in enotni sosporniki - pripoznanje tožbenega zahtevka - pravdni stroški po uspehu - neobstoj povoda za tožbo - stroški posameznega sospornika - neenotna sodna praksa - dokaz o dolžnikovi lastnini
    Bistveno za odločitev o stroških pritožnice je, da je tožnica (upnica v izvršbi) uspešno uveljavljala tožbeni zahtevek po 5. odstavku 168. člena ZIZ. Pritožnica je res pripoznala zahtevek, a sodišče prve stopnje ni izdalo sodbe na podlagi pripoznave in tega glede na položaj tožencev kot nujnih in enotnih sospornikov niti ni moglo narediti. Pripoznava le nekaterih od sospornikov v takšni situaciji ni učinkovita, tožbeni zahtevek bi lahko pripoznali le vsi (ki jih je tožnica morala tožiti) skupaj. Odločitev o tožbenem zahtevku torej ni bila posledica pripoznave, ampak je tožnica v pravdi uspela. To je razlog, da določbe 157. člena ZPP ni mogoče uporabiti.
  • 215.
    VSL Sklep Cst 192/2022
    15.6.2022
    STEČAJNO PRAVO
    VSL00057050
    ZFPPIPP člen 61/1, 63/2, 64, 65, 69, 69/2, 330, 330/2, 362.
    prodaja premoženja stečajnega dolžnika - izjava upravitelja o prijavljenih terjatvah - sklep o preizkusu terjatev v stečajnem postopku - dopolnjeni seznam preizkušenih terjatev - dodatni osnovni seznam preizkušenih terjatev - končni seznam preizkušenih terjatev - znesek priznanih terjatev - začetek prodaje - ugovor o prerekanju terjatve - ugovor insolventnega dolžnika o prerekanju terjatve - splošna razdelitvena masa
    Z uporabo sklepanja po nasprotnem razlogovanju je mogoče skleniti, da je dovoljena prodaja premoženja dolžnika po pravnomočnosti sklepa o začetku stečajnega postopka
  • 216.
    VSL Sklep I Cpg 573/2021
    15.6.2022
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSL00057830
    ZPP člen 254, 254/2. ZPrCP člen 56, 56/1, 56/1-1.
    prometna nezgoda - potek nezgode - dokazovanje z izvedencem - izvedenec cestnoprometne stroke - ponovitev dokaza z izvedencem - ogled na kraju - prisotnost strank pri ogledu z izvedencem
    Ko izvaja dokaz z ogledom, mora izvedenec k ogledu povabiti pravdni stranki, saj v tej fazi raziskuje dejstva in nato o njih poroča.
  • 217.
    VSL Sklep II Cp 974/2022
    15.6.2022
    ZAVAROVANJE TERJATEV
    VSL00057410
    ZIZ člen 272.
    zavarovanje nedenarne terjatve - začasna ureditev spornega razmerja - varstvo med več posestniki - posestno varstvo - ureditvena začasna odredba - sodna praksa - vsebina regulacijske začasne odredbe - restriktiven pristop pri ureditvenih začasnih odredbah - nenadomestljiva škoda
    Predlagana začasna odredba v svoji vsebini anticipira končno odločitev oziroma njen del.

    V starejši sodni praksi takšnih začasnih odredb ni bilo mogoče izdati. Po sprejemu odločbe Ustavnega sodišča RS Up-275/97 s 16. 07. 1998 pa je bila takšna sodna praksa spremenjena. Ustavno sodišče je tedaj opozorilo na možnost izdaje začasnih odredb, s katerimi se doseže takojšnjo ureditev spornega razmerja, tako imenovanih ureditvenih začasnih odredb. Terjatve oziroma pravice strank namreč lahko ogroža tudi možnost, da še v teku sodnega postopka pride do sprememb, zaradi katerih sodno varstvo ne bi več moglo doseči svojega namena. To pa je v primeru, da osebi, ki sodno varstvo zahteva, že v teku sodnega postopka nastane nenadomestljiva ali težko nadomestljiva škoda ali bi ji grozila sila. Tudi pri ureditvenih začasnih odredbah pa je Ustavno sodišče glede vprašanja, ali sme biti vsebina začasne odredbe enaka tožbenemu zahtevku, sprejelo kot pravilen restriktiven pristop – pojasnilo je, da „sme sodišče v izjemnih primerih izdati začasno odredbo, katere vsebina je enaka tožbenemu zahtevku, pod pogojem, če bi bilo kljub izdani začasni odredbi in njeni izvršitvi, kasneje ob sodbi, s katero bi sodišče zahtevek zavrnilo, mogoče za toženca vzpostaviti prejšnje stanje ... Z ustreznim restriktivnim tolmačenjem pojma "nenadomestljiva škoda" ter ob tehtanju interesov tudi nasprotne stranke - toženca, je mogoče zagotoviti, da bodo ureditvene začasne odredbe, katerih vsebina je enaka tožbenemu zahtevku, ostale omejene le na nujne in ustavno upravičene primere.

    Bistvo ureditvenih začasnih odredb je v varstvu obstoječega stanja, ko anticipirajo končno odločitev oziroma njen del, odločanje terja restriktiven pristop in njihovo omejitev na izjemne primere ter upoštevanje strogih pogojev, saj začasna odredba ne sme postati sredstvo, ki bi nadomestilo redno sodno varstvo v pravdnem postopku. Drugače povedano: stranka lahko z regulacijsko začasno odredbo uspe le, kadar je takšno začasno varstvo neobhodno potrebno, da kasnejše sodno varstvo zaradi nastanka nenadomestljive škode oziroma nasilja ne bi ostalo brez pomena.
  • 218.
    VDSS Sodba Psp 108/2022
    15.6.2022
    POKOJNINSKO ZAVAROVANJE - SOCIALNO ZAVAROVANJE
    VDS00058458
    ZPP člen 254, 286b.. ZPIZ-2 člen 63, 63/2, 63/2-1, 82, 82/1, 86, 492, 492/3.
    pravočasno grajanje postopkovnih kršitev - ugotavljanje stopnje invalidnosti - III. kategorija invalidnosti - pravica do dela s krajšim delovnim časom
    Tožnico bi bilo mogoče v I. kategorijo invalidnosti razvrstiti le, če pri njej ne bi bilo preostale delazmožnosti, ker več ne bi bila zmožna za nobeno organizirano pridobitno delo. Ker takšen zdravstveni dejanski stan ni izkazan, je tožbeni zahtevek v tem delu utemeljeno zavrnjen.

    Glede na preostalo delazmožnost je na podlagi 1. odst. 82. člena ZPIZ-2 tožnici zakonito priznana pravica do dela s krajšim delovnim časom od polnega 4 ure dnevno, 20 ur tedensko od 19. 11. 2020 dalje.
  • 219.
    VSC Sodba I Cpg 68/2022
    15.6.2022
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - POGODBENO PRAVO
    VSC00058510
    ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 452, , 452/2, 454, 454/1, 454/2.
    izvajanje storitev - dokazno breme - negativna dejstva - franšizna pogodba
    Tožena stranka uveljavlja pritožbeni razlog zmotne (napačne) in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (340. člen ZPP), ki pa ni pritožbeni razlog v gospodarskih sporih majhne vrednosti (prvi odstavek 458. člen ZPP) in s temi pritožbenimi navedbami ne more uspeti.
  • 220.
    VSL Sklep Cst 176/2022
    15.6.2022
    STEČAJNO PRAVO
    VSL00057315
    ZFPPIPP člen 122, 122/1, 123, 123/2.
    stečajni postopek - vročanje v stečajnem postopku - objava na spletni strani AJPES
    Strankam se v glavnem postopku zaradi insolventnosti omogoči, da se seznanijo s procesnimi dejanji drugih procesnih subjektov z objavo le-teh na spletnih straneh AJPES-a.
  • <<
  • <
  • 11
  • od 24
  • >
  • >>