sprememba višine preživnine - zahtevek za znižanje preživnine - spremenjene razmere na strani preživninskih zavezancev - izvršilni naslov - bistvena sprememba - dolžnost preživljanja otrok
Vsaka sprememba še ne upravičuje spremembe pravnomočno določene preživnine, saj bi tak pristop povzročil, da bi se o višini vsakokratne mesečne preživnine odločalo v kontinuiranih sodnih postopkih, kar bi vsebinsko izvotlilo institut pravnomočne sodne odločbe. Ta namreč ne pomeni le trenutne ureditve razmerja med preživninskim zavezancem in upravičencem, temveč je to urejeno tudi za vnaprej, torej za prihodnost. Sodišče lahko preživninsko obveznost spremeni le, če ugotovi, da je sprememba bistvena, tako da je bistveno porušeno ravnovesje med zmožnostima obeh staršev in potrebami preživninskega upravičenca, ki je bilo vzpostavljeno s prvotnim izvršilnim naslovom.
Pritožbeno sodišče sicer verjame, da je predlagatelj zamenjal delo, da bi se izognil vplivu stresa in dolgotrajnega sedečega dela na zdravje, vendar to ne more predstavljati upravičenega razloga za spremembo njegove preživninske obveznosti. Starši so dolžni storiti vse, kar je v njihovi moči, da preživljajo svoje otroke, zato se predlagatelj, ki je usposobljen za na trgu iskano in cenjeno delo v špediciji, zaradi nižjih dohodkov pri opravljanju udobnejšega dela na spremenjene okoliščine ne more uspešno sklicevati.
Sodišče prve stopnje je po pregledu ugotovilo, da je tožba nepopolna in s tem nesposobna za obravnavo. Tožnika je s sklepom pozvalo, da tožbo dopolni tako, da predloži izpodbijano dokončno odločbo ter da predloži potrdilo o neuspelem poskusu mirne rešitve spora v zvezi z zahtevkom za plačilo odškodnine. Na prošnjo tožnika je rok za dopolnitev tožbe še podaljšalo. Tožnik ni ravnal skladno z napotki sodišča prve stopnje. Ni predložil niti izpodbijane dokončne odločbe niti potrdila o neuspelem poskusu mirne rešitve spora.
določitev stikov med staršem in otrokom - obseg stikov - postopno povečevanje obsega stikov - določitev preživnine za otroka - sposobnosti in zmožnosti staršev - preživljanje otroka - denarni znesek
Sodišče prve stopnje je predvidelo tudi širitev stikov v dogovoru med staršema. Ugotovilo je, da se predlagateljica zaveda pomembnosti stikov med sinom in očetom in ocenilo, da se je pripravljena in zmožna o stikih dogovoriti.
Otrokove potrebe sta starša dolžna pokriti v skladu s svojimi premoženjskimi zmožnostmi.
Tisti od staršev, ki otroka ne preživlja v svojem gospodinjstvu, je dolžan prispevati preživnino v mesečnem znesku (peti odstavek 183. člena DZ). Dajanje denarja po potrebi, o čemer govori pritožnik, ne zadošča in ne predstavlja preživljanja otroka. Tudi izročanje materialnih stvari (prašek, plenice, mleko … ) glede na določbo petega odstavka 183. člena DZ ne ustreza zakonski zahtevi po preživljanju mladoletnega otroka.
Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom (2003) tarifna številka 16, 16/4. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14. ZIZ člen 38, 72, 72/4.
Glede stroškov za prevzem dolžnikovega plačila dne 1. 3. 2022 v višini 50 točk, ki jih je izvršitelj obračunal na podlagi četrte alineje tar. št. 16 Pravilnika o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom, pa je sodišče prve stopnje v točkah 8 do 12 obrazložitve sicer pravilno povzelo (oziroma delno dobesedno prepisalo) vsebino sklepa Višjega sodišča v Mariboru I Ip 872/2018 z dne 7. 2. 2019, vendar pa iz obrazložitve izpodbijanega sklepa ni razvidno, kako je v tem sklepu sprejeto stališče višjega sodišča glede vprašanj, ki so ključna za presojo, ali je dolžnik upniku dolžan povrniti stroške, ki jih je izvršitelj obračunal v zvezi s prevzemom dolžnikovega plačila, apliciralo na okoliščine konkretnega izvršilnega postopka; torej na podlagi katerih konkretnih okoliščin, oziroma ravnanj izvršitelja, dolžnika oziroma upnika v predmetnem postopku je ugotovilo dejstva, ki so glede na stališče, sprejeto v zadevi I Ip 872/2018, ključna za presojo, ali je dolžnik upniku dolžan povrniti stroške izvršitelja, nastale v zvezi s prevzemom dolžnikovega plačila.
Številni očitki o nedopustnosti ravnanj nasprotnega udeleženca zoper predlagatelja so se izkazali kot neutemeljeni (spolna zloraba, itd.). Ugotovljena pa so bila številna nesoglasja med staršema predlagatelja glede stikov in njegovega skrbništva, ki pa se morajo urejati v drugih postopkih in ne v postopku po ZPND. V tem je tudi temeljni razlog, zaradi katerega mora predlagatelj plačati stroške nasprotnemu udeležencu.
Smotrnost spremembe tožbe je podana, če se z njeno dovolitvijo prihrani ali prepreči nov sodni postopek in se tekoči spor ne obremeni preveč, upoštevaje ob tem načelo ekonomičnosti postopka (11. člen ZPP).
ZPP člen 254, 286b.. ZPIZ-2 člen 63, 63/2, 63/2-1, 82, 82/1, 86, 492, 492/3.
pravočasno grajanje postopkovnih kršitev - ugotavljanje stopnje invalidnosti - III. kategorija invalidnosti - pravica do dela s krajšim delovnim časom
Tožnico bi bilo mogoče v I. kategorijo invalidnosti razvrstiti le, če pri njej ne bi bilo preostale delazmožnosti, ker več ne bi bila zmožna za nobeno organizirano pridobitno delo. Ker takšen zdravstveni dejanski stan ni izkazan, je tožbeni zahtevek v tem delu utemeljeno zavrnjen.
Glede na preostalo delazmožnost je na podlagi 1. odst. 82. člena ZPIZ-2 tožnici zakonito priznana pravica do dela s krajšim delovnim časom od polnega 4 ure dnevno, 20 ur tedensko od 19. 11. 2020 dalje.
prodaja premoženja stečajnega dolžnika - izjava upravitelja o prijavljenih terjatvah - sklep o preizkusu terjatev v stečajnem postopku - dopolnjeni seznam preizkušenih terjatev - dodatni osnovni seznam preizkušenih terjatev - končni seznam preizkušenih terjatev - znesek priznanih terjatev - začetek prodaje - ugovor o prerekanju terjatve - ugovor insolventnega dolžnika o prerekanju terjatve - splošna razdelitvena masa
Z uporabo sklepanja po nasprotnem razlogovanju je mogoče skleniti, da je dovoljena prodaja premoženja dolžnika po pravnomočnosti sklepa o začetku stečajnega postopka
Določili 288. in 342. člena OZ ne smemo razumeti kot izključujoči določili; da prvo izključuje uporabo drugega, saj bi s tem glede možnosti zastaranja brez razloga bolje obravnavali tistega, ki opravi zgolj delno plačilo, od tistega, ki plača celotno obveznost. Razlaga ne sme biti toliko naklonjena dolžniku, da bi ta lahko zaobšel temeljno določilo, da ima plačilo zastarane obveznosti pravni učinek veljavne izpolnitve. Nenazadnje ima plačilo poseben pomen za zastaranje, saj pomeni tudi pripoznanje dolga, ki pretrga zastaranje (drugi odstavek 364. člena OZ). Razlaga določil glede zastaranja, kot omejitve pravice do sodnega varstva, ne sme širiti prostora za zastaranje, ampak mora biti restriktivna. Po drugi strani pa določila 288. člena OZ ob upoštevanju argumenta koherence vendarle ne smemo razumeti tako, da bi povsem izključevalo uveljavitev zastaranja.
Kljub tem nedopustnim (zavržnim) ravnanjem predlagatelja, s katerimi izrazito škoduje otroku, je odločitev sodišča prve stopnje pravilna glede na ugotovljena dejstva ob izdaji izpodbijanega sklepa. Sodišče prve stopnje je pravilno upoštevalo, da otrok od razpada življenjske skupnosti, ko se je nasprotna udeleženka (sama) odselila iz skupnega bivališča, živi pri predlagatelju, da obiskuje OŠ, ki je v neposredni bližini njegovega bivališča, da bi nasprotna udeleženka prepisala otroka v drugo OŠ, če bi otrok zaživel z nasprotno udeleženko, da otrok (še) ne sprejema novega bivališča nasprotne udeleženke, njenega partnerja in njegove družine, da so stiki med tednom znova vzpostavljeni, da ima nasprotna udeleženka dokaj toga stališča glede prisotnosti njenega sedanjega partnerja na stikih in glede "obljub" otroku, da mu pri nasprotni udeleženki ne bo treba prespati, da je bila izvršba na podlagi sodne poravnave neuspešna in da ima otrok še vedno zadržan odnos do nasprotne udeleženke, kar otežujejo stike.
krivdni stroški - krivdni razlog za nastanek stroškov - prisilni privod
S pritožbo ni mogoče soglašati. V skladu s prvim odstavkom 94. člena ZKP je obdolženec, pa tudi oškodovanec, oškodovanec kot tožilec ... vselej dolžan plačati, ne glede na izid kazenskega postopka, stroške nastale s privedbo, preložitvijo preiskovalnega dejanja ali glavne obravnave ali nevložitvijo napovedane pritožbe in druge stroške postopka, ki so jih povzročili po svoji krivdi, kot tudi ustrezno sodno takso. Obdolženi A. A. je 20. 12. 2021 prejel vabilo sodišča za narok dne 13. 1. 2022, prevzem vabila pa je tudi lastnoročno podpisal, kot je to razvidno iz povratnice pripete k list. št. 100. Kljub izkazanemu vabilu pa obdolženec na narok 13. 1. 2022 ni pristopil, svojega izostanka pa tudi ni opravičil. Glede na navedeno je sodišče odredilo privedbo po delavcih Policijske postaje, ki je bila realizirana 28. 2. 2022.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00057135
ZFPPIPP člen 14, 14/1, 14/1-1, 14/2, 14/2-1. OZ člen 365. ZPP člen 124, 124/2, 124/4, 212, 213, 214, 214/2.
predlog upnika za začetek stečajnega postopka - sklep o začetku postopka osebnega stečaja - obstoj terjatev - pravnomočen sklep o izvršbi - neprerekana dejstva - ugovor zastaranja - pretrganje zastaranja - dokazovanje - pravno relevantna dejstva - priznana dejstva - vsebina zapisnika - ugovor zoper vsebino zapisnika - trajnejša nelikvidnost - ustavitev izvršbe na denarna sredstva - nova sredstva izvršbe
S pritožbenim očitkom o nepravilnosti ugotovitve prvostopenjskega sodišča glede dolžnikovega priznanja upnikove terjatve v višini cca. 50.000,00 EUR pritožnik dejansko izpodbija pravilnost vsebine zapisnika o naroku za začetek stečajnega postopka. Kot izhaja iz zapisnika o naroku za začetek stečajnega postopka z dne 19. 4. 2022 (p. d. 13) je zapisnik sestavljen skladno s prvim odstavkom 124. člena ZPP na samem naroku z narekom sodnice zapisnikarju, kaj naj zapiše v zapisnik. Zoper vsebino zapisnika imajo stranke pravico ugovarjati na samem naroku, kar je treba zapisati na koncu zapisnika tako o ugovorih, ki jim je bilo ugodeno, kot tudi na zahtevo strank o ugovorih, ki jim ni bilo ugodeno (drugi in četrti odstavek 124. člena ZPP). Zapisu na naroku „po izračunih dolžnika njegov dolg upniku znaša cca. 50.000,00 EUR“, pa dolžnik oziroma njegov pooblaščenec na naroku ni ugovarjal. Zato ni razumnega razloga za dvom v pravilnost navedenega zapisa. Z navedenim očitkom o nepravilnim zapisu spričo obrazloženega dolžnik ne more uspeti.
ZFPPIPP člen 19, 299a, 330, 331. SPZ člen 128, 128/1, 128/2.
postopek osebnega stečaja - prodaja premoženja stečajnega dolžnika - sklep o prodaji - ločitvena pravica - zastavna pravica - hipoteka - realni dolžnik - akcesornost ločitvene pravice - posebna pravila za prijavo in preizkus izločitvene pravice glede nepremičnine - začetek prodaje - pravnomočno ugotovljena terjatev - res iudicata
V predmetnem postopku osebnega stečaja je na podlagi sodnih odločb pravnomočno ugotovljen obstoj terjatev upnice ter ločitvena pravica. Vse trditve o tem, da te terjatve in ločitvena pravica ne obstojijo oziroma da nimajo nobenih učinkov ter da naj te terjatve v tem postopku osebnega stečaja ne bi bile preizkušane, so zato neutemeljene. Pritožbeno sodišče se zato do teh pritožbenih navedb podrobneje ne bo opredeljevalo, saj z njimi pritožnica v tem postopku ne more uspeti (res iudicata).
Če med stečajnim dolžnikom in upnikom ni osebne zaveze, pač pa ta obstaja med upnikom in njegovim dolžnikom, ki je nekdo drug, hipoteka pa je vpisana na premoženju stečajnega dolžnika, govorimo o realnem dolžniku. Do njega ima upnik „terjatev“ kot pravico, da se za svojo terjatev, ki jo ima do osebnega dolžnika, poplača iz posebne stečajne mase, v kateri sodi premoženje, na katerem ima vpisano hipoteko v svojo korist.
Namen fikcije vročitve je v določitvi trenutka, od katerega za stranko prične teči zakonski rok za vložitev tožbe ali pravnega sredstva oziroma trenutka, s katerim nastopijo druge pravne posledice v postopku, čeprav pisanja ni prevzela. Upoštevajoč, da tožnik datuma, kdaj mu je bilo v poštnem predalu puščeno obvestilo o prispeli pošiljki, ne izpodbija, se šteje, da je bila pošiljka vročena in je naslovnik z njo seznanjen.
izdaja plačilnega naloga - ugovor zoper plačilni nalog - postopek izdaje plačilnega naloga - obrazložen ugovor - spor majhne vrednosti - račun kot verodostojna listina
Za obrazloženost ugovora zadošča, da toženec s podanimi navedbami nasprotuje tožnikovi terjatvi. Tožnik pa je tisti, ki mora dokazati obstoj toženčeve pogodbene obveznosti. Ker je ugovor jasen, ga je sodišče prve stopnje pravilno presojalo in ugovoru ugodilo ter plačilni nalog razveljavilo.
Tožena stranka uveljavlja pritožbeni razlog zmotne (napačne) in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (340. člen ZPP), ki pa ni pritožbeni razlog v gospodarskih sporih majhne vrednosti (prvi odstavek 458. člen ZPP) in s temi pritožbenimi navedbami ne more uspeti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00057075
GZ člen 3, 3/1-17. OZ člen 494, 495. ZPP člen 243.
prodajna pogodba za nepremičnino - stanovanjska hiša - prodaja v stečajnem postopku - javna dražba v stečajnem postopku - omejitve javnopravne narave - pravna napaka prodane stvari - gradnja v nasprotju z gradbenim dovoljenjem - nelegalna gradnja (črna gradnja) - inšpekcijska odločba - pravilnost izpolnitve - odgovornost prodajalca - predpostavke odgovornosti - promet z nepremičnino - uporabno dovoljenje - izračun znižanja - tržna vrednost nepremičnine - oblikovalni tožbeni zahtevek - cenilec gradbene stroke - predpravdno izvedensko mnenje - strankine navedbe - dokazovanje z izvedencem - nepristranskost izvedenca
Pravilnost prodajalčeve izpolnitve se presoja na trenutek, ko bi svojo obveznost moral izpolniti, in ne more biti odvisna od bodočih negotovih dogodkov. Tako tudi ne od aktivnega ali pasivnega ravnanja tretje osebe. To pa pomeni, da zaključka o pravni napaki ne gre vezati na to, da gradbena inšpekcija (po prodaji) vse do danes ni izdala odločbe, da gre za črno gradnjo.
Za presojo medsebojnih kupčevih in prodajalčevih pravic je odločilno pravno stanje stvari v trenutku, ko zapade prodajalčeva zaveza, ko bi torej moral na kupca prenesti lastninsko pravico in mu omogočiti, da stvar prejme v dogovorjenem ali običajnem pravnem stanju. Nesporno v tem postopku je, da je bila (v trenutku prodaje) gradnja izvedena v nasprotju z izdanima gradbenima dovoljenjema, o tem, da gre za neskladje, ki ga ni mogoče sanirati, pa se je sodišče prve stopnje prepričalo z vpogledom v listine A 13 in A 11. Če je gradnja izvedena v nasprotju z gradbenim dovoljenjem, pa – v nasprotju s pritožbenimi očitki – zaključek prvostopenjskega sodišča, da takšno stanje onemogoča pridobitev uporabnega dovoljenja in otežuje nadaljnje razpolaganje z lastnino, ni napačen. Lastninska pravica je namreč v takšnem primeru omejena s pravico tretjega - države.
Za omejitve javnopravne narave prodajalec odgovarja, če kupcu niso bile znane in ne, če bi mu morale biti znane, ob pogoju, da je prodajalec vedel zanje ali vedel, da jih je mogoče pričakovati, pa jih kupcu ni sporočil.
Tožeča stranka je svoj zahtevek pravilno oblikovala na način, da je v 1. točki podala oblikovalni zahtevek, da se kupnina po prodajni pogodbi zniža na točno določen znesek, sodišče prve stopnje pa je zmotno presodilo, da je zahtevek v tem delu ugotovitveni in ga na račun pomanjkanja predpisa, ki bi določal, da se ugotovitvena tožba lahko vloži, pa tudi zaradi pomanjkanja druge pravne koristi od ugotovitve pravice, zavrglo.
Predpravdno, s strani stranke predloženo strokovno mnenje, namreč ni dokaz, ki bi konkuriral mnenju s strani sodišča postavljenega izvedenca. Pri zunajsodnem, s strani stranke pridobljenem strokovnem mnenju gre za strokovno argumentiran del strankinih navedb.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC00057595
ZPrCP člen 105, 105/4, 105/4-4, 107, 107/2. ZP-1 člen 55, 55/2.
vožnja pod vplivom alkohola - zapisnik o preizkusu alkoholiziranosti - elektronski alkotest - indikator - zakonitost dokazov
Zapisnik o preizkusu alkoholiziranosti namreč ni zapisnik po 55. členu ZP-1. Določbe 55. člena ZP-1 namreč veljajo za sestavljanje zapisnikov v hitrem postopku o prekršku tj. postopku, ki ga vodi prekrškovni organ. V predmetni zadevi je zaradi visoke stopnje koncentracije alkohola v obdolženčevem organizmu uveden redni sodni postopek, zato je vse pouke, za katere obdolženec misli, da bi mu jih morali dati policisti, dobil v vabilu sodišča na zaslišanje in bi jih dobil tudi na zaslišanju, v kolikor bi se ga udeležil. Postopek preizkusa alkoholiziranosti pa še ni postopek o prekršku
sodna taksa za pritožbo - oprostitev plačila sodne takse - podatki o premoženjskem stanju prosilca - trditveno in dokazno breme za taksno oprostitev
Obveznost plačila sodne takse ni podrejena vsem ostalim obveznostim predlagatelja taksne oprostitve; samo dejstvo obstoja obveznosti v zatrjevani višini še ne zadostuje za ugotovitev, da tožeča stranka takse ne more plačati oziroma da bi bila z njenim plačilom ogrožena njena dejavnost. Za takšen zaključek bi morala podati konkretnejše navedbe o vrstah svojih obveznosti, njihovi zapadlosti ter pomenu tega za svoje poslovanje, česar pa ni storila.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ENERGETIKA - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00058383
EZ-1 člen 6, 6/1-6, 6/2-9, 29, 29/8, 288, 288/1, 297, 297/1, 306, 306/8, 530, 530/1. Sistemska obratovalna navodila za distribucijski sistem toplote za geografsko območje Mestne občine Ljubljana (2016) člen 1, 1/2, 3, 3-21, 47, 47/2, 47/3, 55, 55/1, 59, 59/3, 59/5, 59/6, 63, 63/1, 63/5, 64, 64/4, 64/5, 65, 67, 67/1, 67/3, 67/5. Odlok o prioritetni uporabi energentov za ogrevanje na območju Mestne občine Ljubljana (2016) člen 4, 5, 5/2, 5/4. ZPP člen 287, 287/2, 454, 454/2. ZGJS člen 5, 5/3. OZ člen 122, 122/1, 122/2.
gospodarski spor majhne vrednosti - izrecna zahteva za izvedbo naroka - predlog stranke za izvedbo dokaza - energetika - gospodarska javna služba - dobava toplotne energije - pogodba o dobavi toplote - sprememba lastništva - prenos pogodbe na tretjega - zmotna uporaba materialnega prava - razlaga določb - argumentum a contrario - pojem odjemalca toplote - stroški dobave toplote - trditvena podlaga - prednostni vrstni red - energenti - vrstni red - odpoved pogodbe - kontrahirna dolžnost
EZ-1 ter na njegovi podlagi sprejeti Odlok o prioritetni uporabi energentov za ogrevanje na območju MOL določata prioritetno uporabo (vrstni red) energentov. Pravica do odpovedi pogodbe je tako omejena (četrti odstavek 64. člena Sistemskih obratovalnih navodil za distribucijski sistem toplote za geografsko območje Mestne občine Ljubljana v zvezi s četrtim odstavkom 5. člena ter 4. členom Odloka), saj pridobi odjemalec pravico do odpovedi pogodbe pod pogojem, da je izpolnjena dodatna predpostavka prioritetnega vrstnega reda uporabe energentov. Z navedenimi določbami je torej določen dodatni pogoj za prenehanje obstoječega pogodbenega razmerja, ne pa tudi (zakonski) prehod pogodbenega razmerja na novega odjemalca.