nujni in enotni sosporniki - pripoznanje tožbenega zahtevka - pravdni stroški po uspehu - neobstoj povoda za tožbo - stroški posameznega sospornika - neenotna sodna praksa - dokaz o dolžnikovi lastnini
Bistveno za odločitev o stroških pritožnice je, da je tožnica (upnica v izvršbi) uspešno uveljavljala tožbeni zahtevek po 5. odstavku 168. člena ZIZ. Pritožnica je res pripoznala zahtevek, a sodišče prve stopnje ni izdalo sodbe na podlagi pripoznave in tega glede na položaj tožencev kot nujnih in enotnih sospornikov niti ni moglo narediti. Pripoznava le nekaterih od sospornikov v takšni situaciji ni učinkovita, tožbeni zahtevek bi lahko pripoznali le vsi (ki jih je tožnica morala tožiti) skupaj. Odločitev o tožbenem zahtevku torej ni bila posledica pripoznave, ampak je tožnica v pravdi uspela. To je razlog, da določbe 157. člena ZPP ni mogoče uporabiti.
Številni očitki o nedopustnosti ravnanj nasprotnega udeleženca zoper predlagatelja so se izkazali kot neutemeljeni (spolna zloraba, itd.). Ugotovljena pa so bila številna nesoglasja med staršema predlagatelja glede stikov in njegovega skrbništva, ki pa se morajo urejati v drugih postopkih in ne v postopku po ZPND. V tem je tudi temeljni razlog, zaradi katerega mora predlagatelj plačati stroške nasprotnemu udeležencu.
ZFPPIPP člen 290, 356, 356/3, 378. Pravilnik o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških, do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen (2008) člen 22.
S spremembo predračuna stroškov se ne odloča o plačilu stroškov ali o delitvi stečajne mase, temveč se odloča le o tem, ali obseg stroškov, ki so že vključeni v predračun, zadošča za izvedbo dejanj, ki jih je treba opraviti v stečajnem postopku.
Upravitelj skuša doseči le, da se predračun stroškov stečajnega postopka določi na novo, pri tem pa ne navede oziroma konkretno ne pojasni, zakaj stroški po že potrjenem predračunu ne zadostujejo za izvedbo dejanj v stečajnem postopku.
SPZ člen 33, 34. ZPP člen 243, 243/1, 244, 244/1, 244/2, 245, 246, 246/1, 252, 252/2.
posestno varstvo - prepovedane imisije - prekomerna imisija - svetlobne imisije - varstvo pred imisijami - dokaz z izvedencem - določitev izvedenca - strokovna institucija kot izvedenec - razpravno načelo - sodelovanje v dokaznem postopku - pravica do izjave - motilno dejanje - krajevno običajne mere - vzpostavitev prejšnjega posestnega stanja - negatorna tožba
Prepovedane imisije ne predstavljajo le neutemeljenega vznemirjanja lastninske pravice, ampak tudi motenje posesti. Posestnik lahko zaradi prekomernih oziroma prepovedanih imisij, ki onemogočajo normalno dotedanje izvrševanje dejanske oblasti nad stvarjo, uveljavlja tudi posestno varstvo.
Določitev in izbira izvedenca je v pristojnosti sodišča. Tudi stranke lahko predlagajo, koga naj sodišče določi za izvedenca, vendar sodišče na predlog strank ni vezano. Tožena stranka ni podala nobenih konkretnih predlogov za izbiro izvedenca. Njeno pavšalno nasprotovanje predlogom tožeče stranke in vztrajanje pri postavitvi izvedenca s seznama sodnih izvedencev je sodišče glede na ugotovljeno pomanjkanje in prezasedenost primernih strokovnjakov pravilno in zadosti obrazloženo zavrnilo.
Seznam izvedencev pri pristojnem ministrstvu je zgolj priporočilo - sredstvo, ki naj sodniku olajša iskanje in izbiro izvedenca, sicer pa je izvedenec lahko kdorkoli od strokovnjakov z določenega strokovnega področja, ki ga določi pravdno sodišče.
Z vročitvijo tehničnega poročila in z obravnavanjem izvedeniškega mnenja na glavni obravnavi je bila toženki v celoti zagotovljena možnost učinkovite izjave o izvedeniškem mnenju, čeprav ni bila navzoča pri vseh - tehničnih - aktivnostih izvedenca, ki so bile potrebne za njegovo izdelavo.
ZFPPIPP člen 19, 299a, 299a/4, 299a/4-3, 330, 331. SPZ člen 128, 128/1, 137, 137/1.
postopek osebnega stečaja - prodaja premoženja stečajnega dolžnika - sklep o prodaji nepremičnin - sklep o prodaji - ločitvena pravica - realni dolžnik - akcesornost ločitvene pravice - zaznamba izbrisne tožbe - res iudicata
Za poplačilo upnika je pomembno le za koliko je bila njegova terjatev poplačana v stečaju in ne koliko je morda upnik nato na trgu s prodajo tega premoženja dejansko iztržil.
Ker je ločitvena pravica upnice pravnomočno ugotovljena v ustreznem sodnem postopku in gre za pravnomočno rešeno stvar (res iudicata), je v tem postopku v okviru pritožbe zoper sklep o prodaji nepremičnin, na katere se hipoteka oziroma ločitvena pravica nanaša, sodišče ne more več presojati.
Če med stečajnim dolžnikom in upnikom ni osebne zaveze, pač pa ta obstaja med upnikom in njegovim dolžnikom, ki je nekdo drug, hipoteka pa je vpisana na premoženju stečajnega dolžnika, govorimo o realnem dolžniku. Do njega ima upnik „terjatev“ kot pravico, da se za svojo terjatev, ki jo ima do osebnega dolžnika, poplača iz posebne stečajne mase, v kateri sodi premoženje, na katerem ima vpisano hipoteko v svojo korist.
Glede na ugotovljeno dejansko stanje je ocena izvedencev, da tožnik ni popolnoma nezmožen za delo, tudi po prepričanju pritožbenega sodišča pravilna in posledično tožbeni zahtevek na razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti in priznanje pravice do invalidske pokojnine zavrnjen. Tudi sicer glede na naravo stvari sploh ni mogoče, da je posamezni zavarovanec hkrati delovni invalid III. kategorije invalidnosti, kot v obravnavanem primeru, in še invalid I. kategorije invalidnosti.
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je zapustnik tri dni po sestavi ustne oporoke v bolnišnici trikrat podpisal dokumente. Zato je zmotno tožničino zatrjevanje, da zapustnik ni bil sposoben podpisati pisne oporoke.
avtorsko delo - avdiovizualno delo - moralne avtorske pravice - uporaba avtorskega dela - začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - soavtorji avdiovizualnega dela - filmska glasba - filmska glasba v avdiovizualnih delih - predobstoječa glasba v avdiovizualnih delih - razmerje med filmsko in predobstoječo glasbo - pravica do spoštovanja dela
Na avdiovizualnih delih pripada nedeljiva avtorska pravica vsem soavtorjem. Odločanje o uporabi takega dela pripada nerazdelno vsem soavtorjem, pri čemer posamezni soavtor tega ne sme preprečiti v nasprotju z vestnostjo in poštenjem (prvi in drugi odstavek 12. člena ZASP). Soavtorstvo nastane že v trenutku stvaritve dela. Avtorju pripada avtorska pravica na podlagi same stvaritve AVD (14. člen ZASP). Avtorska pravica kot celota ni prenosljiva (69. člen ZASP), kar pomeni, da posamezni soavtor ne more izstopiti iz skupnosti. Moralnih avtorskih pravic avtor ne more prenesti na druge osebe. Ostanejo pri posameznem soavtorju, uveljavlja pa jo lahko sam zase in ne pod režimom iz prvega odstavka 12. člena ZASP. Za materialne avtorske pravice pa velja drugi odstavek 12. člena ZASP, pri čemer lahko posamezni soavtor na druge soavtorje prenese svoje materialne avtorske in druge pravice avtorja, če ni ZASP drugače določeno (70. člen ZASP).
Določili 288. in 342. člena OZ ne smemo razumeti kot izključujoči določili; da prvo izključuje uporabo drugega, saj bi s tem glede možnosti zastaranja brez razloga bolje obravnavali tistega, ki opravi zgolj delno plačilo, od tistega, ki plača celotno obveznost. Razlaga ne sme biti toliko naklonjena dolžniku, da bi ta lahko zaobšel temeljno določilo, da ima plačilo zastarane obveznosti pravni učinek veljavne izpolnitve. Nenazadnje ima plačilo poseben pomen za zastaranje, saj pomeni tudi pripoznanje dolga, ki pretrga zastaranje (drugi odstavek 364. člena OZ). Razlaga določil glede zastaranja, kot omejitve pravice do sodnega varstva, ne sme širiti prostora za zastaranje, ampak mora biti restriktivna. Po drugi strani pa določila 288. člena OZ ob upoštevanju argumenta koherence vendarle ne smemo razumeti tako, da bi povsem izključevalo uveljavitev zastaranja.
stečajni postopek nad pravno osebo - sklep o prvi prodaji - prodaja premoženja - prijava izločitvene pravice - materialne avtorske pravice - pravočasna prijava izločitvene pravice - sodna praksa - ovira za prodajo premoženja - postopek preizkusa terjatev
Pravočasna prijava izločitvene pravice je po tretjem odstavku 300. člena ZFPPIPP ovira za prodajo premoženja, ki je predmet te izločitvene pravice. Glede določila tretjega odstavka 300. člena v zvezi z določili 299. člena ZFPPIPP pa je sodna praksa citirane določbe o prijavi izločitvene pravice in prenehanju le-te zavzela stališče, da je prijavo izločitvene pravice šteti za pravočasno, kar pomeni oviro za prodajo premoženja, ki je predmet izločitvene pravice, če je prijavljena pred začetkom prodaje, natančneje pred pravnomočnostjo sklepa o prodaji, saj izločitvena pravica preneha šele s prodajo premoženja.
Pravočasna prijava izločitvene pravice v predmetnem stečajnem postopku terja tudi izvedbo postopka preizkusa le-te.
ZD člen 28, 46, 210, 210/2, 210/2-3. ZPP člen 285.
prekinitev zapuščinskega postopka in napotitev na pravdo - spor o dejstvih, od katerih je odvisna velikost dednega deleža - pogoji za prekinitev zapuščinske obravnave in napotitev na pravdo - dedna odpravljenost - oporočni dedič - zakoniti dedič - vrednost zapuščine - obseg zapuščine - vračunanje daril v dedni delež - uveljavljanje nujnega dednega deleža - dopolnitev trditvene podlage - materialno procesno vodstvo
Dedna odpravljenost je pravni pojem (ne pa tudi zakonski). Pomeni, da je nujni dedič z vračunanjem daril že prejel tolikšno premoženje, kot bi mu pripadalo po zapustniku glede na njegov nujni dedni delež.
Zapis v oporoki, da so zakonite dedinje dedno odpravljene, je vsebinsko prazen, saj ni navedeno, kaj naj bi zakonite dedinje prejele od zapustnika. Spor je v tem trenutku le navidezen, saj je oporočna dedinja, na kateri je trditveno in dokazno breme, da so zakonite dedinje že prejele svoje nujne dedne deleže, podala v tem pogledu le splošno trditev o njihovi dedni odpravljenosti. Ker ni mogoče govoriti o obstoju spornih dejstev, ni pogoja za prekinitev zapuščinskega postopka in napotitev na pravdo.
Smotrnost spremembe tožbe je podana, če se z njeno dovolitvijo prihrani ali prepreči nov sodni postopek in se tekoči spor ne obremeni preveč, upoštevaje ob tem načelo ekonomičnosti postopka (11. člen ZPP).
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - RAZLASTITEV
VSL00057012
ZUreP-2 člen 206, 206/1, 206/2, 208. ZCes-1 člen 13, 14.
rekonstrukcija ceste - razlastitev nepremičnine - odškodnina za škodo zaradi razlastitve nepremičnine - odškodnina za stroške povezane z razlastitvijo - parcelacija zaradi razlastitve - evidentiranje meje - neurejena meja - manjvrednost nepremičnin
V obravnavani zadevi ni bistveno, ali imata parceli, ki sta nasprotnemu udeležencu ostali po razlastitvi, urejene vse mejne točke, temveč, ali mu je zaradi razlastitve nastala dodatna škoda. Trditveno in dokazno breme, da je preostalo zemljišče zaradi (delne) neurejenosti meje manj vredno, kot je bilo pred razlastitvijo, je na pritožniku. Nasprotni udeleženec v postopku ni zatrjeval, da bi predhodni parceli pred parcelacijo imeli v celoti urejene vse mejne točke s sosednjimi zemljišči ter bi prav razlastitev povzročila spremembo v urejenosti meje, prav tako ni dokazal, koliko bi bila zaradi neurejenih mejnih točk zmanjšana vrednost preostalega zemljišča. Ta namreč ni nujno enaka kot predvideni strošek geodetske odmere, ki ga uveljavlja in ki bistveno presega vrednost razlaščene nepremičnine, na kar je predlagateljica v postopku tudi opozorila. Ker nasprotni udeleženec ni dokazal večje škode, kot jo predstavlja vrednost razlaščenega zemljišča, je odločitev sodišča prve stopnje o višini določene odškodnine pravilna.
ZPP člen 334, 334/3, 335, 336, 346, 346/1, 365, 365-1.
zavrženje pritožbe - nepodpisana pritožba
Iz jasnih določb 335. člena ZPP, ki določa obvezne sestavine pritožbe, tretjega odstavka 334. člena ZPP in 336. člena ZPP evidentno izhaja, da mora pritožba vsebovati tudi podpis pritožnika, sicer gre za nepopolno pritožbo, katero sodišče stranki ne vrača v dopolnitev. V tem sporu je ključna ugotovitev sodišča, da tožnik pritožbe ni podpisal, čeprav je bil o tem pravilno poučen. Pritožbeno sodišče je na podlagi 1. točke 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 346. člena ZPP pritožbo zavrglo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00057135
ZFPPIPP člen 14, 14/1, 14/1-1, 14/2, 14/2-1. OZ člen 365. ZPP člen 124, 124/2, 124/4, 212, 213, 214, 214/2.
predlog upnika za začetek stečajnega postopka - sklep o začetku postopka osebnega stečaja - obstoj terjatev - pravnomočen sklep o izvršbi - neprerekana dejstva - ugovor zastaranja - pretrganje zastaranja - dokazovanje - pravno relevantna dejstva - priznana dejstva - vsebina zapisnika - ugovor zoper vsebino zapisnika - trajnejša nelikvidnost - ustavitev izvršbe na denarna sredstva - nova sredstva izvršbe
S pritožbenim očitkom o nepravilnosti ugotovitve prvostopenjskega sodišča glede dolžnikovega priznanja upnikove terjatve v višini cca. 50.000,00 EUR pritožnik dejansko izpodbija pravilnost vsebine zapisnika o naroku za začetek stečajnega postopka. Kot izhaja iz zapisnika o naroku za začetek stečajnega postopka z dne 19. 4. 2022 (p. d. 13) je zapisnik sestavljen skladno s prvim odstavkom 124. člena ZPP na samem naroku z narekom sodnice zapisnikarju, kaj naj zapiše v zapisnik. Zoper vsebino zapisnika imajo stranke pravico ugovarjati na samem naroku, kar je treba zapisati na koncu zapisnika tako o ugovorih, ki jim je bilo ugodeno, kot tudi na zahtevo strank o ugovorih, ki jim ni bilo ugodeno (drugi in četrti odstavek 124. člena ZPP). Zapisu na naroku „po izračunih dolžnika njegov dolg upniku znaša cca. 50.000,00 EUR“, pa dolžnik oziroma njegov pooblaščenec na naroku ni ugovarjal. Zato ni razumnega razloga za dvom v pravilnost navedenega zapisa. Z navedenim očitkom o nepravilnim zapisu spričo obrazloženega dolžnik ne more uspeti.
postopek osebnega stečaja nad dolžnikom - stroški stečajnega postopka - nagrada stečajnega upravitelja - končanje postopka osebnega stečaja - končno poročilo stečajnega upravitelja - spletne strani za objave v postopkih zaradi insolventnosti
Pritožnik skuša s pritožbo proti sklepu o končanju stečajnega postopka sanirati sklepe sodišča prve stopnje, izdane v zvezi z nagrado upravitelju in stroški stečajnega postopka. Posamezen sklep, izdan v stečajnem postopku, je mogoče izpodbijati z rednimi pravnimi sredstvi, ne pa več s pritožbo zoper sklep o končanju postopka osebnega stečaja, saj presoja upraviteljevega končnega poročila, potrebna za izdajo sklepa o končanju postopka osebnega stečaja, in temu sledeč sklep o končanju postopka osebnega stečaja nista namenjena reviziji izdanih sklepov v stečajnem postopku (primerjaj VSL Cst 420/2017 z dne 26. 7. 2017).
Pritožnik ne nasprotuje ugotovitvi sodišča prve stopnje, da je upravitelj opravil vsa dejanja v postopku in predložil končno poročilo v skladu z drugim odstavkom 375. člena ZFPPIPP. Večina pritožbenih navedb pa je usmerjena v kritiko delovanja upravitelja, ki pa ne more biti predmet presoje utemeljenosti izpodbijanega sklepa. Pritožnik pa niti ne zatrjuje in ne dokazuje, da bi v dosedanjem postopku kakorkoli načel vprašanje pravilnosti ravnanja stečajnega upravitelja, pravilnosti sklepov o stroških stečajnega postopka oziroma o nagradi upravitelja.
koncesija za opravljanje javne službe pomoč družini na domu - koncesija za opravljanje pomoči družini na domu - koncesijska pogodba - inšpekcija dela - inšpekcijski ukrep prepovedi opravljanja dejavnosti - inšpekcijska odločba - samovoljno ravnanje - odprava odločbe - načelo pravne varnosti - ex tunc učinek - učinkovanje ex tunc
Tožnica je z vročitvijo odločbe Socialne inšpekcije vedela, da ne sme nadaljevati z opravljanjem storitev po koncesijski pogodbi. Ukrep prepovedi je bil tožnici izrečen s strani oblastnega organa. Načelo pravne varnosti zagotavlja posameznikom, ki se zanesejo na veljavne pravne akte, da zaradi tega ne bodo trpeli škodljivih posledic. V konkretnem primeru to pomeni, da toženka, ki se je zanesla na to, da bo tožnica spoštovala prepoved v času, ko je bila le-ta izrečena z odločbo Socialne inšpekcije in je veljala, ne more trpeti škodljivih posledic samovoljnega ravnanja tožnice. Zahteva po plačilu storitev, opravljenih v tem času, namreč pomeni, da bi se učinek načela pravne varnosti izničil.
ZFPPIPP člen 46, 121, 121/1, 128, 128/2, 323, 323/1, 323/2. OZ člen 87, 87/1, 87/2, 336, 336/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-12.
načelo enakega obravnavanja upnikov - soglasje k sklenitvi sodne poravnave - nična pogodba - ničnost prodajne pogodbe - posledice ničnosti pogodbe - kondikcijski zahtevek - nepoštenost stranke - condictio ob turpem causam - kdaj začne teči zastaranje - nadomestni sklep stečajnega sodišča - izdaja nadomestnega sklepa na podlagi pravočasne pritožbe - odločanje o pritožbi - podrejena uporaba pravil pravdnega postopka - davki
Upravitelj za sklenitev take sodne poravnave potrebuje soglasje stečajnega sodišča, ki ga pridobi, če izkaže, da je sklenitev sodne poravnave v korist stečajne mase in s tem upnikov. Vsekakor pa je tudi nujno, da stečajno sodišče opravi vsaj osnovno presojo utemeljenosti zahtevka, o katerem naj bi se sklenila sodna poravnava.
Po stališču višjega sodišča sme sodišče prve stopnje ob izdaji nadomestnega sklepa izdati sklep z vsebino oziroma učinki, kot če bi o njem odločalo višje sodišče.
Izdaja nadomestnega sklepa bi bila nedopustna le, če bi sodišče prve stopnje spoznalo, da je pritožba le delno utemeljena. Zakonsko določilo pa ne pomeni, da sodišče prve stopnje ob izdaji nadomestnega sklepa ob vsebinski presoji navedb upnika ne bi smelo sprejeti sklepa z enako vsebino izreka kot prvič, do česar pripelje presoja dodatnih navedb in odprava morebitnih drugih pomanjkljivosti prvega sklepa.
Ker je bilo šele v letu 2019 pravnomočno razsojeno o ničnosti, je lahko šele takrat upnik pridobil pravico do vračila tega, kar naj bi prejel in je v skladu s prvim odstavkom 336. člena OZ lahko začelo teči zastaranje.
V smislu druge povedi drugega odstavka 87. člena OZ gre za velik pomen ogroženih interesov, katerih izpolnitev sta sklenitelja ničnih pogodb hotela s pogodbami preprečiti.
Ob velikem pomenu ogroženih interesov sta bili nepošteni obe stranki pogodbe, pri čemer je A., ki je tudi po ugotovitvah v sodbi v zadevi VII Pg 550/2017 povezan s stečajnim dolžnikom, dejavno sodeloval pri poskusu oškodovanja upnikov, predvsem pritožnice. S tem pa so izpolnjeni tudi vsi nameni take zakonske ureditve.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC00057369
ZPrCP člen 8, 8/1, 46, 46/6, 46/6-3. ZP-1 člen 66, 66/2.
zahteva za sodno varstvo - prekoračitev hitrosti - domneva odgovornosti lastnika vozila - dejansko stanje - dovoljeni pritožbeni razlogi
Sodbe o zavrnitvi zahteve za sodno varstvo ni mogoče izpodbijati zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zato je pritožbeno sodišče na dejanske ugotovitve prvostopenjskega sodišča vezano.