Zakon o kazenskem postopku (1948) člen 92, 92/2, 92/2 1-5, 96, 96/1.
stroški kazenskega postopka - nagrada in potrebni izdatki zagovornika - oprostilna sodba - brezplačna pravna pomoč
Na podlagi določbe prvega odstavka 96. člena ZKP glede povrnitve stroškov kazenskega postopka, kot je to bilo v predmetnem primeru po odločitvi vrhovnega sodišča, nastane pravno razmerje med državo oziroma sodiščem, ki je vodilo postopek in obtožencem. Obtoženec je tisti, ki je upravičen do povrnitve stroškov postopka in ne njegov zagovornik kot izvajalec brezplačne pravne pomoči. Drugače pa je to urejeno v določbah Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), ko je aktivno legitimiran za poplačilo opravljene storitve v postopku BPP izvajalec brezplačne pravne pomoči, torej obtoženčev zagovornik.
Sodišče prve stopnje je toženi stranki naložilo, naj izpolni svojo obveznost iz naslova plač, regresov za letni dopust in stroškov v zvezi z delom tako, da neto zneske teh dajatev zmanjša za že prejeta neto plačila po pogodbah civilnega prava, tj. plačila, zmanjšana za plačane davke in prispevke. Takšna odločitev je pravilna in skladna s stališčem Vrhovnega sodišča RS v sklepu opr. št. VIII Ips 89/2019, izdanem v obravnavani zadevi, da se pri poračunu upoštevajo vsa plačila, ki so bila izplačana tožnici v njeno neposredno razpolaganje, torej brez zneskov, ki jih je tožena stranka odvedla za tožnico iz naslova davkov in prispevkov.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje - opravičeni razlog za zamudo - zdravstveno stanje - nenadnost in nepredvidljivost bolezni - standard nezakrivljenosti
V skladu z ustaljeno in enotno sodno prakso je lahko zdravstveno stanje stranke upravičen razlog za zamudo roka ali dejanja le, če je nenadno in nepredvidljivo.
postopek osebnega stečaja nad dolžnikom - stroški stečajnega postopka - nagrada stečajnega upravitelja - končanje postopka osebnega stečaja - končno poročilo stečajnega upravitelja - spletne strani za objave v postopkih zaradi insolventnosti
Pritožnik skuša s pritožbo proti sklepu o končanju stečajnega postopka sanirati sklepe sodišča prve stopnje, izdane v zvezi z nagrado upravitelju in stroški stečajnega postopka. Posamezen sklep, izdan v stečajnem postopku, je mogoče izpodbijati z rednimi pravnimi sredstvi, ne pa več s pritožbo zoper sklep o končanju postopka osebnega stečaja, saj presoja upraviteljevega končnega poročila, potrebna za izdajo sklepa o končanju postopka osebnega stečaja, in temu sledeč sklep o končanju postopka osebnega stečaja nista namenjena reviziji izdanih sklepov v stečajnem postopku (primerjaj VSL Cst 420/2017 z dne 26. 7. 2017).
Pritožnik ne nasprotuje ugotovitvi sodišča prve stopnje, da je upravitelj opravil vsa dejanja v postopku in predložil končno poročilo v skladu z drugim odstavkom 375. člena ZFPPIPP. Večina pritožbenih navedb pa je usmerjena v kritiko delovanja upravitelja, ki pa ne more biti predmet presoje utemeljenosti izpodbijanega sklepa. Pritožnik pa niti ne zatrjuje in ne dokazuje, da bi v dosedanjem postopku kakorkoli načel vprašanje pravilnosti ravnanja stečajnega upravitelja, pravilnosti sklepov o stroških stečajnega postopka oziroma o nagradi upravitelja.
koncesija za opravljanje javne službe pomoč družini na domu - koncesija za opravljanje pomoči družini na domu - koncesijska pogodba - inšpekcija dela - inšpekcijski ukrep prepovedi opravljanja dejavnosti - inšpekcijska odločba - samovoljno ravnanje - odprava odločbe - načelo pravne varnosti - ex tunc učinek - učinkovanje ex tunc
Tožnica je z vročitvijo odločbe Socialne inšpekcije vedela, da ne sme nadaljevati z opravljanjem storitev po koncesijski pogodbi. Ukrep prepovedi je bil tožnici izrečen s strani oblastnega organa. Načelo pravne varnosti zagotavlja posameznikom, ki se zanesejo na veljavne pravne akte, da zaradi tega ne bodo trpeli škodljivih posledic. V konkretnem primeru to pomeni, da toženka, ki se je zanesla na to, da bo tožnica spoštovala prepoved v času, ko je bila le-ta izrečena z odločbo Socialne inšpekcije in je veljala, ne more trpeti škodljivih posledic samovoljnega ravnanja tožnice. Zahteva po plačilu storitev, opravljenih v tem času, namreč pomeni, da bi se učinek načela pravne varnosti izničil.
zahteva za sodno varstvo - domneva odgovornosti lastnika vozila - meritev hitrosti
Sodišče prve stopnje je tudi ugotovilo, da je imel merilnik hitrosti Gatsometer RS -GS 11, ki je bil v kritičnem času uporabljen za meritve hitrosti, kot je razvidno na fotografiji, v času meritve veljavno overitev in da je tako ustrezal zahtevam Pravilnika o meroslovnih zahtevah za merilnike hitrosti v cestnem prometu. S temi ugotovitvami je sodišče prve stopnje odgovorilo tudi na navedbe v zahtevi za sodno varstvo, da za uporabljeno merilno napravo ni v skladu z določbo šestega odstavka 17. člena Pravilnika ugotovljena identifikacija, ki mora biti samodejno natisnjena na slikovno dokumentirani meritvi hitrosti.
zavrženje predloga za vrnitev v prejšnje stanje - dovoljenost predloga za vrnitev v prejšnje stanje - zamuda prekluzivnega roka - nedovoljen predlog - rok za odgovor na pripravljalno vlogo - sodni rok - zamuda sodnega roka - prepozna pripravljalna vloga - upoštevanje prepozne vloge - opravičljiva zamuda stranke - brez svoje krivde - načelo ekonomičnosti in pospešitve postopka - prekluzija glede navajanja dejstev
Predloga za vrnitev v prejšnje stanje ne utemeljuje opravičenost zamude vsakega procesnega roka, pač pa le taka zamuda roka, pri kateri stranka nameravanega procesnega dejanja pozneje ne more več opraviti. Stranka mora biti torej prekludirana - zamujen rok mora biti prekluzivni.
286.a člen ZPP omogoča sodišču, da s pisnimi pozivi vzpodbudi stranke k pravočasnemu podajanju pripravljalnih vlog, ki naj pripomore h koncentraciji in pospešitvi ter ekonomičnosti postopka. Sodišče tako lahko strankam postavi zavezujoče roke (pod grožnjo prekluzije) za predložitev pisnih pripravljalnih vlog. Vendar prekluzija ni absolutna. Če stranka zamudi postavljeni rok, ne izgubi pravice do podajanja (prepoznih) vlog. Sankcija za nespoštovanje postavljenega roka je le pogojno neupoštevanje nepravočasno predložene pripravljalne vloge. Kljub zamudi jo sodišče še vedno lahko upošteva, če stranka opraviči, da je predhodno ni mogla predložiti brez svoje krivde, ali če sodišče presodi, da dopustitev vloge ne bi zavlekla reševanja spora.
ZP-1 člen 55, 55/2, 55/2-2. ZFPPIPP člen 491, 491/1, 491/1-1.
zahteva za sodno varstvo - prekluzija - pravica do poštenega postopka - pravica do izjave v postopku
Ker je zaradi napačnega vročanja prišlo do kršitve pravice do izjave in storilec dejansko ni imel možnosti, da bi se izjavil o dejstvih in okoliščinah prekrška, je zmotna presoja sodišča prve stopnje, da je storilec z navedbami, ki se nanašajo na dejansko stanje prekrška v zahtevi za sodno varstvo prekludiran. Taka zmotna presoja pa je imela za posledico, da sodišče prve stopnje ni obravnavalo zahteve za sodno varstvo v celoti, kar predstavlja kršitev pravice do poštenega postopka
vrnitev v prejšnje stanje - opravičljiv razlog za zamudo - subjektivni razlogi na strani stranke
Vrnitev v prejšnje stanje je mogoče odobriti zgolj na podlagi predloga za vrnitev v prejšnje stanje, ki mora biti vložen hkrati s pravnim sredstvom, ki ga je vlagatelj vložil prepozno, v vsebinskem pogledu pa je mogoče predlogu za vrnitev v prejšnje stanje ugoditi le, če vlagatelj izkaže, da je do zamude roka prišlo iz objektivno opravičljivih razlogov. Človeške napake na strani obdolženca ni mogoče šteti kot nek zunanji, do vlagatelja neodvisen dogodek ali okoliščino, ki mu je preprečila vložitev pravnega sredstva, temveč gre za izrazito subjektivno okoliščino, s katero ni mogoče upravičiti ugoditev predlogu za vrnitev v prejšnje stanje.
ZFPPIPP člen 104, 104/6. Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških, do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen (2014) člen 11.
stečajni postopek - nadomestilo upravitelja - nadomestilo upravitelja za razdelitev stečajne mase
V sodni praksi je bilo že zavzeto stališče, kateri splošni akt (Pravilnik) je podlaga za odmerjanje nagrad upraviteljem za stečaje, ki so se začeli pred začetkom veljavnosti splošnega pravnega akta, upraviteljeva dejanja pa so bila opravljena v času, ko je začel veljati drugi splošni akt, če do tedaj stečajni postopek še ni bil zaključen. Zaradi pravila o časovni veljavnosti splošnih aktov je lahko Pravilnik podlaga za odmero nagrade upravitelju le za tista opravila, ki so bila opravljena v tistem časovnem trenutku, ko je Pravilnik veljal. Bistveno za odločitev v tem postopku je, da je v trenutku, ko je upravitelj podal predlog za odmero nadomestila za unovčenje in razdelitev (in ko je o njegovem predlogu odločalo sodišče prve stopnje) veljal Pravilnik 2015, zato je sodišče prve stopnje pri odločanju pravilno upoštevalo navedeni pravilnik, saj je to tisti predpis, ki je veljal v času izdaje izpodbijanega sklepa in to ne glede na 11. člen tega Pravilnika.
Tako je treba ravnati zato, ker je upravitelj šele z izdajo izpodbijanega sklepa pridobil pravno upravičenje do plačila nagrade za v njegovem predlogu opisano opravljeno delo. Sklep o odmeri nagrade je namreč konstitutivne narave. To pomeni, da upravitelj do trenutka njegove izdaje iz tega naslova še ni pridobil nobene pravice. Pravni učinki nastopijo v sferi pravnega položaja upravitelja šele takrat, ko sodišče s sklepom odloči o predlogu upravitelja za odmero nagrade. Za stanje, ki nastane kasneje, je treba uporabiti novo pravilo ali nov (noveliran) predpis, v konkretnem primeru Pravilnik 2015.
Prvo sodišče je ob upoštevanju obstoječe sodne prakse pravilno razlogovalo, da je v obravnavanem primeru nosilno vprašanje ugotovitev o tem, ali obstaja kakršnakoli zveza, ki kaže na to, da sta si nezakonitost in dokaz v razmerju vzroka in posledice, saj mora v takih primerih sodišče tak dokaz brezpogojno izločiti. Do izločitve pa ne pride le v primeru, če državni tožilec ob doktrinah zbledelega madeža in neodvisnega vira ter teorije neizogibnega odkritja z gotovostjo dokaže, da bi policija do teh dokazov, katerih izločitev se predlaga, prišla lahko tudi drugače, torej zakonito in neodvisno od sicer nezakonito pridobljenega dokaza, ki je v tem primeru nezakonito opravljena hišna preiskava in pri njej najdena oba navedena predmeta. Trditveno in dokazno breme o tem je torej na strani državnega tožilstva, kot je pravilno razlogovalo že prvo sodišče.
ZPDZC-1 člen 23, 23/1, 23/1-2. ZP-1 člen 14, 14/3, 14/3-2.
delo na črno - upokojenec - prijava v zavarovanje in plačilo prispevka za socialno zavarovanje - ekskulpacijski razlog
Če je v času, ko naj bi storilec kot samostojni podjetnik bil dolžan izpolniti obveznost prijave v socialna zavarovanja, oseba, za katero storilec zatrjuje, da odgovorna za to dejanje, bila na letnem dopustu, ni mogoče trditi, da je prišlo do prekrška zaradi zavestnega kršenja pogodbe, niti da je storilec kot samostojnik podjetnik v okviru dolžnega nadzorstva pravočasno izvedel vse ukrepe, potrebne za preprečitev prekrška.
delni umik tožbe - delna sodba - stroški postopka - odločanje o povrnitvi stroškov - popravni sklep - končna odločba - preuranjena odločitev - prepoved reformatio in peius - prepoved spremembe odločbe v škodo pritožnika (reformatio in peius)
O stroških v zvezi z delnim umikom, podanim tekom pravde, se odloči s končno odločbo. Ker izpodbijani sklep ni končna odločba, je bila izpodbijana odločitev o obveznosti tožeče stranke povrnitve stroškov postopka prve, druge in tretje toženke glede delno umaknjenega dela tožbe preuranjena.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00058167
OZ člen 149.. Pravilnik o varstvu pri nakladanju in razkladanju tovornih motornih vozil (1966) člen 62.. ZDR-1 člen 35, 45.. ZVZD-1 člen 5.. OZ člen 131.
V okoliščinah konkretnega primera nalaganja palet na tovornjak ni mogoče šteti za nevarno dejavnost oziroma viličarja za nevarno stvar. Nakladanje ali razkladanje tovora z viličarjem namreč ne dosega standarda nevarne dejavnosti v smislu 149. člena OZ, saj gre za objektivno odgovornost le v tistih dejavnostih, iz katerih, kljub ustrezni pazljivosti, izhaja nadpovprečno tveganje za varnost ljudi in premoženja. Sodna praksa vsakega dela z viličarjem ne opredeljuje kot nevarne dejavnosti, temveč ji tak atribut prizna le v primeru, ko gre za večje ali sunkovite premike viličarja, ki bi bili neobvladljivi, ali za prevažanje velikih in težkih bremen. V konkretni zadevi delo ni nevarno samo po sebi, temveč je postalo nevarno zaradi ravnanja tožnika.
ZCes-1 člen 30, 30/3, 30/7, 31, 31/3. ZP-1 člen 68.
zahteva za sodno varstvo - osna obremenitev vozil na javnih cestah - načelo materialne resnice - skupna masa vozila - verodostojnost dokazil
Ob ugotovljenem nasprotju bi moralo sodišče prve stopnje v primeru dvoma, ali je bilo uporabljeno zakonito merilo, v skladu z načelom materialne resnice (68. člen ZP-1) pozvati prekrškovni organ na razjasnitev ugotovljene neskladnosti, nato pa s pojasnili prekrškovnega organa seznaniti tudi storilca in mu omogočiti, da se o tem izjavi pred izdajo sodbe o prekršku.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC00058521
ZPrCP člen 33, 33/5, 105, 105/3, 105/3-4. ZVoz člen 56, 56/8. ZP-1 člen 25, 25/1.
odvzem motornega vozila - nevaren voznik - vožnja brez veljavnega vozniškega dovoljenja - povratnik - odvzem predmetov
Ni mogoče slediti obljubam, da bo vozilo, ki je bilo obdolžencu zaseženo, odslej uporabljala le njegova soproga. Obdolženec je namreč s svojim ravnanjem, ko je kljub temu, da mu je bilo isto vozilo že dvakrat zaseženo in nato vrnjeno v strani sodišča, ponovno kršil cestnoprometne predpise s tem, da je vozil zaseženo vozilo brez veljavnega vozniškega dovoljenja in celo pod vplivom alkohola nedvomno izkazal, da ga zgolj izrek glob ne odvrne od ponavljanja prekrškov in da zato predstavlja nevarnega voznika v cestnem prometu, zaradi česar je izrek stranske sankcije odvzema predmetov nujen, da se zagotovi varnost cestnega prometa.
Neutemeljeno je pritožbeno stališče, da bi moralo sodišče prve stopnje tožniku za dopisa z dne 17. 2. 2021 in 12. 3. 2021 priznati stroške v višini obrazloženih dopisov po 3. točki tarifne številke 39 Odvetniške tarife (v višini 50 točk). Sodišče prve stopnje je navedena dopisa pravilno ocenilo kot (le) kratka dopisa po 4. točki tarifne številke 39 Odvetniške tarife (v višini 20 točk). Z dopisom z dne 17. 2. 2021 je namreč tožnik sodišču prve stopnje zgolj predložil zapisnike glavnih obravnav in prepise zvočnih posnetkov pravdne zadeve Okrožnega sodišča v Celju P 453/2015. Z dopisom z dne 12. 3. 2021 pa je tožnik sodišču prve stopnje zgolj predložil odločbo sodišča, s katero mu je bila odobrena brezplačna pravna pomoč za oprostitev plačila stroškov postopka.
ZDR-1 člen 7, 84, 84/2, 109, 109/2, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2.. KZ-1 člen 171, 197.. ZPP člen 7, 8, 214, 339, 339/2, 339/2-14.
izredna odpoved delodajalca - spolno nadlegovanje na delovnem mestu - trditveno in dokazno breme - hujša kršitev delovnih obveznosti z znaki kaznivega dejanja - pomanjkljivi razlogi o odločilnih dejstvih - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Zaključek o tem, da tožena stranka ni dokazala naklepa ali hude malomarnosti, je povsem neobrazložen. Sodišče je zaključek sprejelo le s povsem pavšalnim sklicevanjem na pravilo o dokaznem bremenu, ki je v tovrstnih sporih na delodajalcu (drugi odstavek 84. člena ZDR-1). Sodba torej v tem delu nima razlogov in je ni mogoče preizkusiti, zato je podana bistvena kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, zaključek sodišča prve stopnje pa je najmanj preuranjen.
ZPP člen 224, 224/4, 226, 226/6, 287, 287/2. Uredba (ES) št. 1393/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. novembra 2007 o vročanju sodnih in izvensodnih pisanj v civilnih ali gospodarskih zadevah v državah članicah ( vročanje pisanj ) in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1348/2000 člen 8.
zamudna sodba - vročitev sodnih pisanj - vročanje v tujino - potrdilo o vročitvi - javna listina - domneva o resničnosti vsebine javne listine - uporaba standardnega obrazca iz priloge ii uredbe (es) št. 1393/2007 - izvedba dokazov - zaslišanje priče - zavrnitev dokaznih predlogov - neprimeren dokaz - pravica do zavrnitve sprejema pisanja - branje listinskih dokazov
Glede na izostalo trditveno podlago, ki bi jo lahko potrdila z zaslišanjem prič A. A. in B. B. in neprimeren dokaz s tehtanjem sodne pošiljke, druga toženka zgolj z zaslišanjem B. B., ki bi izpovedal, da spornega obrazca v kuverti ni bilo, ni dosegla tolikšne mere določnih in z dokazi podprtih trditev o razlogih za neverodostojnost potrdila o vročitvi kot javne listine, da je zgolj zato predlagano zaslišanje mogoče celo oceniti kot neprimeren dokaz, kar zadošča za njegovo zavrnitev, in pri tem ne gre za vnaprejšnjo dokazno oceno. Ne gre namreč spregledati, da je druga toženka odgovor na tožbo vendarle vložila, pri čemer se je tudi zavedala, da ga vlaga prepozno. Če bi šlo še za kakšne druge okoliščine, o katerih bi lahko izpovedala le ta priča in bi to druga toženka tudi navedla v dokaznem predlogu, bi bil takšen predlog lahko utemeljen. V konkretnih okoliščinah primera, upoštevajoč tudi zahteve učinkovitosti, pospešitve in ekonomičnosti postopka, pa je odločitev sodišča o zavrnitvi predlaganega zaslišanja pravilna.