ZFPPIPP člen 244, 244/1, 245, 383, 386. ZPP člen 205, 205/1-4, 208.
osebni stečaj - pravne posledice začetega stečajnega postopka - objava oklica o začetku stečajnega postopka - poslovna sposobnost fizične osebe, nad katero je začet postopek osebnega stečaja - pravdna sposobnost - omejena poslovna sposobnost - razpolaganje s premoženjem - stečajna masa - prekinitev pravdnega postopka - nadaljevanje prekinjenega postopka
Stečajni dolžnik ne more sklepati pogodb in opravljati drugih pravnih poslov in dejanj, katerih predmet je razpolaganje s premoženjem, ki spada v stečajno maso. V tem smislu in obsegu je omejena tudi njegova pravdna sposobnost.
Predmetni postopek je bil prekinjen zaradi okoliščin na strani tožene stranke, uvedba osebnega stečaja. Stečajni upravitelj je z obvestilom sodišču prevzel postopek, zato se prekinjeni postopek nadaljuje.
ZPrCP člen 45, 45/1, 45/10. ZMV-1 člen 3, 3/1, 5, 5/1, 5/1-4, 25, 25/1, 49, 49/1, 49/7.
postopek o prekršku - mladoletnik - motorno kolo
Pritožba neutemeljeno izpostavlja, da je v konkretni zadevi motorno kolo po 14. točki prvega odstavka 3. člena ZMV-1 motorno vozilo ter da mora biti kot tako skladno z določbo prvega odstavka 25. člena ZMV-1 za udeležbo v cestnem prometu registrirano in tehnično brezhibno. Skladno s 4. točko prvega odstavka 5. člena ZMV-1 določbe II. poglavja ne veljajo za vozila, namenjena izključno za hitrostna tekmovanja na cestah oziroma na tekmovališčih. Po določbi drugega odstavka tega člena lahko lastnik vozila za potrebe registracije takega vozila po postopkih iz 16. do 19. člena in 20. do 23. člena tega zakona pridobi potrdilo o skladnosti vozila ali soglasje k registraciji kljub odstopanju od tehničnih zahtev, ni pa to njegova dolžnost.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00057931
OZ člen 82, 86, 392. ZN člen 47.
ugotovitev ničnosti sodne poravnave - darilna pogodba - sodna poravnava - delitev skupnega premoženja - razdelitev skupnega premoženja - vsebina dogovora - pravica uporabe - pravica dostopa do nepremičnine - služnostna pot - kasnejše razpolaganje s pogodbo - pravni posel - ničnost pravnega posla - predmet prenosa lastninske pravice - pripadajoče zemljišče - prenos pravice uporabe - solastništvo nepremičnine - razlaga pogodb - razlaga pogodbenih določil
Pritožbene navedbe ne vzbujajo dvoma o pravilnosti ugotovitve, da je tožnica v darilni pogodbi prepustila A. A. (predniku prvih dveh toženk) tako parcelo 17 kot tudi parcelo 18. Tak zaključek utemeljuje pogodbeni zapis "celoten vrt". S takim razumevanjem je skladen tudi dogovor o A. A. zavezi, da tožnici izdela dostop do tožnici pripadlega dela hiše po parceli 17 in da pred zaprtjem dotedanjega vhoda v tožničin del hiše s parcele 18 uredi nov vhod s parcele 17. Če A. A. s pogodbo ni pridobil tudi parcele 18, ni videti, v čem je bil njegov interes, da zapre tožničin dotedanji vhod v njej pripadli del hiše s te parcele. Ti dokazi so dovolj trdni, da ni pomembno, ali je bila tožničina izpovedba, da se je dogovor v darilni pogodbi nanašal na obe parceli, odraz njenega videnja stvari ali jo je pripisati napačnemu razumevanju vprašanja.
Neutemeljeno je tudi pritožbeno stališče, da sta se tožnica in A. A. v darilni pogodbi dogovorila le o načinu uživanja parcel 17 in 18 in ne o prenosu pravice uporabe.
Pravilna so tudi stališča v izpodbijani sodbi, - da je tožnica s prenosom pravice uporabe glede stavbišča pridobila tudi pravico uporabe na zemljišču, potrebnem za redno rabo na njem zgrajene stavbe, - da ta prenos ni bil pogojen s sklenitvijo pogodbe z občino in plačilom nadomestila, - da je tožnica smela razpolagati s svojimi upravičenji na funkcionalnem zemljišču tudi na način, da je pravico uporabe pridobil eden od solastnikov stavbe, drugi pa le dostop do svojega dela stavbe in - da je tak dogovor tretja toženka ob urejanju razmerij v zvezi s pravico uporabe na parcelah 17 in 18 smela upoštevati.
hitri postopek o prekršku - zahteva za sodno varstvo - rok za vložitev zahteve za sodno varstvo
Ker pritožbeno izpodbijana odločitev potrjuje odločitev prekrškovnega organa o zavrženju storilčeve zahteve za sodno varstvo, in ne odločitve o odgovornosti storilca za prekršek, je pritožbena zahteva o prepričljivih in nedvoumnih dokazih, da je komurkoli škodil, brezpredmetna in zato neutemeljena.
materialnopravni kriteriji - dohodkovni cenzus - alternativna izvršitev denarne kazni z delom v splošno korist
Kriteriji za ugoditev predlogu za nadomestitev plačila globe z delom v splošno korist so zelo natančno določeni, prav tako je natančno predpisan postopek ugotavljanja materialnega položaja storilca in njegovih družinskih članov ter pravila upoštevanja različnih virov dohodka oziroma različnih vrst premoženja. V teh kriterijih, na katere je sodišče vezano, ni podlage za upoštevanje okoliščin, ki jih v pritožbi izpostavlja storilec, tj. da po svojih močeh skrbi še za svojo mati in hči, saj ju glede na podatke spisa v predlogu ni uveljavljal kot družinska člana.
pripravljalni postopek - kazenska odgovornost - otrok, mlajši od 14 let kot storilec - mladoletnik - tatvina
Ključno vprašanje v zadevi je, ali že z dopolnitvijo 14 leta, torej z dnem ko oseba dopolni 14 let, lahko kazenskopravno odgovarja. Stališči državne tožilke in zagovornice sta napačni, saj se smejo kazenske sankcije uporabiti samo proti tistemu, ki je storil kaznivo dejanje po izteku štirinajstega rojstnega dne. To pomeni, da kazenskopravna odgovornost mladoletnika nastopi naslednji dan, ko je dopolnil 14 let.
V davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja se ne vštevajo povračila stroškov v zvezi z delom, kot so prehrana med delom, stroški prevoza na delo in z dela in terenski dodatek.
ZPŠOIRSP člen 2, 11, 13. OZ člen 132. ZPP člen 279c.
dejansko stanje - dokazna ocena - pravica do izjave - izbris iz evidence stalnega prebivalstva - izbrisani - protipravno ravnanje - odškodninska odgovornost države - premoženjska škoda - nepremoženjska škoda - socialni transferji - prenosljivost pravice - sredstva za preživljanje - vzročna zveza - pravična denarna odškodnina
Pritožnica ne uveljavlja, da država ni v skladu z ustavnimi zahtevami in zahtevami iz mednarodnih pogodb poskrbela za blaginjo otrok. Ker po veljavni ureditvi tožnica kot otrok ni mogla pridobivati dohodkov, ampak so bili za njeno preživljanje dolžni poskrbeti starši, je pravilno sklepanje sodišča v izpodbijani sodbi, da med zatrjevanim primanjkljajem sredstev, potrebnih za njeno preživljanje, in izbrisom tožnice iz registra stalnega prebivalstva ni pravno relevantne vzročne zveze.
Ker zaznamovanost, ki jo je doživljala tožnica, ne preide čez noč, je prepričljiv tudi zaključek, da ji je škoda nastajala do konca osnovne šole in ne že z dnem ureditve stalnega prebivališča. Tedaj je namreč prešla v novo okolje in dobila priložnost, da na novo vzpostavi socialne stike. Na pravilnost ugotovitev ne vpliva toženkina pritožbena ocena, da je tožnica socialno neenakost bolj občutila kasneje kot v obdobju izbrisa. Toženkino mnenje namreč ne vpliva na obstoj in intenzivnost tožničinega doživljanja prikrajšanja v obdobju izbrisa. Otrok ob vstopu v osnovno šolo potrebuje stik s širšim okoljem in občutek vključenosti v družbo vrstnikov.
OZ člen 131, 132, 171. ZPP člen 8, 245, 245/3, 251, 254, 298, 339, 339/2, 339/2-8.
odškodnina za premoženjsko škodo - prometna nesreča - poškodba vozila - povzročitelj prometne nesreče - nezavarovano vozilo - zavarovalni biro - odškodnina za strojno opremo - plinska peč - vgradnja dodatne opreme - naprave in oprema - vzročna zveza med dogodkom in okvaro - izvedba dokaza - dokaz z izvedencem - izvedensko mnenje - pripombe na izvedensko mnenje - izvedenec ustrezne stroke - nestrokovno izvedensko mnenje - nepopolno mnenje - strokovna institucija kot izvedenec - strokovnjak s področja - vzrok poškodbe - prispevek k nastanku škode - deljena odgovornost - soodgovornost oškodovanca - dokazno breme - materialno dokazno breme - procesno dokazno breme
Naloga sodišča (ne izvedenca) je, da glede na trditveno podlago in izvedene dokaze presodi, katera dejstva šteje za dokazana. V ta namen mora sodišče presoditi vsak dokaz posebej in vse dokaze skupaj ter na podlagi uspeha celotnega postopka presoditi, katera dejstva šteje za dokazana (8. člen ZPP). Sodišče prve stopnje teh metodoloških napotkov ni upoštevalo, pač pa je, kot pravilno opozarja pritožba, v resnici upoštevalo le mnenje podjetja A. d. o. o., ki ga ni soočilo z drugimi izvedenimi dokazi. Sodišče bi moralo dokaz z izvedencem dopolniti, saj mnenje ni jasno in popolno.
Zmotno je stališče, da je vprašanje, ali je za nastanek škode, ki jo tožeča stranka uveljavlja v zvezi s poškodbami na posebni opremi, materialno pravno gledano vprašanje obstoja vzročne zveze med nastalo škodo in prometno nesrečo. Tožena stranka je priznala, pa tudi z izvedencem cestno prometne stroke je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je prometno nesrečo povzročil stranski intervenient. Tudi če je res, da oprema v vozilu tožeče stranke ni bila ustrezno nameščena oziroma zaščitena (dejansko stanje v zvezi s tem ni popolno ugotovljeno), to ni izključni vzrok nastanka škode. Tožena stranka niti ne zatrjuje, da bi prišlo do zatrjevanih poškodb brez trka. Morebitna neustrezna namestitev opreme sama po sebi ne povzroči poškodb, do padca predmetov je prišlo zaradi sil, ki so delovale ob trku, ki ga je (prometno nesrečo) povzročil stranski intervenient. Z morebitno nepravilno namestitvijo opreme je tožeča stranka kvečjemu prispevala k nastanku škode ali povzročila, da je škoda večja, kot bi bila sicer. Gre za vprašanje deljene odgovornosti (171. člen OZ) in ne vzročne zveze.
Materialno dokazno breme za dejstva, ki vodijo do delne razbremenitve odgovornosti, je na toženi stranki.
V primeru, če stranka, ki nosi materialno dokazno breme, zatrjevana dejstva izkaže (z visoko stopnjo verjetnosti), se procesno dokazno breme prevali na drugo stranko. Če je potrebno za ugotovitev pravno relevantnih dejstev znanje strokovnjakov z več področij, sodišče izvedensko delo zaupa strokovni instituciji.
Neutemeljene so pritožbene navedbe, v katerih storilec pojasnjuje, da na dan storitve prekrška 12. 8. 2020 v službi ni bil prisoten ter da je vozilo, s katerim je bil storjen prekršek, uporabljalo več ljudi. Vse te navedbe se nanašajo na pravilnost ugotovljenega dejanskega stanja, ki je podlaga za izdajo odločbe o prekršku pristojnega organa države izdaje, ki je postala pravnomočna in je sodišče države izvršiteljice nanjo vezano. Ne glede na to, ali so te navedbe pravilne in resnične, v okviru predmetnega postopka odločitve prekrškovnega organa druge države članice EU ni mogoče spremeniti in ugotoviti, da storilec ni storil očitanega prekrška. Te navedbe bi storilec moral uveljavljati pred pravnomočnostjo odločbe v postopku pred prekrškovnim organom države izdaje, saj mu je bila glede na podatke spisa navedena odločba tujega prekrškovnega organa, s pravnim poukom o možnosti vložitve pravnega sredstva vročena dne 14. 12. 2021.
postopek po ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - doplačilo sodne takse za redni postopek - neplačilo sodne takse - domneva umika tožbe - zakonska presumpcija - ustavitev postopka zaradi neplačane sodne takse - izpolnitev tožbenega zahtevka - umik tožbe po izpolnitvi zahtevka - povrnitev pravdnih stroškov toženi stranki
Po prvem odstavku 158. člena ZPP je tožeča stranka upravičena do povračila pravdnih stroškov, če tožbo umakne takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek, v nasprotnem primeru mora toženi stranki povrniti pravdne stroške. Umika tožbe tožeča stranka sodišču ni poslala. Kot upoštevnega pravočasnega umika tožbe tudi ni mogoče šteti njenega neplačila sodne takse za redni postopek, katerega posledica je zakonska presumpcija umika.
Tožeča stranka sama navaja in dokazuje, da je tožena stranka že 17. 11. 2021 izpolnila pretežni del svoje obveznosti v znesku 20.540,63 EUR, to pa je v času, ko je še tekel izvršilni postopek (sklep o razveljavitvi sklepa o izvršbi je bil izdan šele 8. 12. 2021). Plačilni nalog za plačilo sodne takse za redni postopek pa je bil izdan šele 21. 1. 2021, ki ga je tožeča stranka prejela 25. 1. 2021. Iz navedenega časovnega sosledja plačila pretežnega dela obveznosti tožene stranke in procesnih dejanj sodišča, zato ni mogoče pritrditi tožeči stranki, da je tožbo umaknila takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek.
Nobenega dvoma ni, da je preklic odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja zaradi storitve hujšega prekrška v času preizkusne dobe ustrezen in primeren ukrep za dosego ustavno dopustnega cilja izločitve udeležencev cestnega prometa iz same udeležbe v cestnem prometu, zaradi zlorabe zaupanja, da bodo pri udeležbi v cestnem prometu z motornimi vozili spoštovali cestno prometna pravila, ki jim je bilo izkazano že z izdajo vozniškega dovoljenja, nato pa ponovno zlorabiti to zaupanje z nespoštovanjem pogojev odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja.
V okviru predmetnega postopka sodišče države izvršiteljice ne sme in ne more presojati, ali je pristojni organ države izdaje dejansko stanje ugotovil pravilno. Zato so neutemeljene pritožbene navedbe, v katerih storilec pojasnjuje, da se na dan storitve prekrška ni nahajal v Avstriji ter da ni vozil nobenega vozila. Vse te navedbe se nanašajo na pravilnost ugotovljenega dejanskega stanja, ki je podlaga za izdajo odločbe o prekršku pristojnega organa države izdaje, ki je postala pravnomočna in je sodišče države izvršiteljice nanjo vezano
V postopku za preklic odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja zaradi storitve prekrška v preizkusni dobi sodišče torej ugotavlja zgolj to, ali je storilec v času preizkusne dobe storil prekršek, za katerega mu je bila izrečena stranska sankcija najmanj 3 kazenskih točk, kar mora biti ugotovljeno s pravnomočnim plačilnim nalogom, odločbo ali sodbo o prekršku. Vsled navedenega pritožbene trditve, ki se nanašajo na dejansko stanje prekrška, pri odločanju o pravilnosti in zakonitosti preklica odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja niso upoštevne oziroma ne morejo privesti do drugačne odločitve glede odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja.
prepoved reformationis in peius - sodna taksa - stroški postopka
Tožnik, ki je v postopku sicer delno uspel, utemeljeno opozarja na napačno odločitev sodišča prve stopnje, ki bi moralo odločiti, da se znesek sodne takse, katere plačila je bil tožnik oproščen, ter stroški zastopanja, povrnejo v korist proračuna Republike Slovenije.
A sodišče druge stopnje je pri svojem odločanju vezano na zakonsko prepoved poslabšanja za pritožnika, ki ne pozna izjem. V kolikor bi namreč odločitev sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu spremenilo kot predlaga tožnik, bi jo spremenilo v njegovo škodo, s tem pa bi storilo bistveno kršitev določb postopka po prvem odstavku 339. člena v povezavi s 359. členom ZPP. Ni pa nobene ovire, da pritožnik prejete stroške prostovoljno poravna v korist proračuna Republike Slovenije.
ZDR-1 člen 33, 34, 35, 37, 85, 85/2, 89, 89/1, 89/1-3.. ZNB člen 4, 8.. URS člen 16, 18.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - odklonitev testiranja - COVID-19 - neupravičen izostanek z dela - zagovor
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je toženka v celoti izpeljala postopek redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga skladno z določbami ZDR-1. Za vse kršitve (iz obeh opominov in iz redne odpovedi pogodbe) je pravilno ugotovilo, da se tožnica po svoji volji ni želela testirati, zato je dejanja storila naklepno. Zato sta utemeljena oba opomina pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi, utemeljena pa je tudi odpoved.
dodatek za povečan obseg dela - pričakovani delovni rezultati - zmotna uporaba materialnega prava - razveljavitev sodbe
Za odločitev o upravičenosti do dodatka za delovno uspešnost iz naslova povečanega obsega dela je bistveno, kot izhaja iz 22.e člena ZSPJS in kot je obrazložilo Vrhovno sodišče RS v sklepih VIII Ips 11/2020 in VIII Ips 56/2020, ali javni uslužbenec preseže pričakovane rezultate dela v posameznem mesecu, pri čemer ni bistveno, ali te rezultate preseže z opravljanjem del in nalog svojega delovnega mesta ali zaradi opravljanja dela izven delokroga. Za presojo, ali preseže pričakovane rezultate dela, pa je treba najprej ugotoviti, kakšni so pričakovani rezultati dela javnega uslužbenca.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00057083
KZ-1 člen 220, 220/1. ZKP člen 358, 358-1, 372, 372-1.
opis kaznivega dejanja - oprostilna sodba - poškodovanje tuje stvari - kršitev kazenskega zakona - uničenje stvari - zakonski znaki kaznivega dejanja - konkretizacija zakonskih znakov - prepovedana posledica - nova stvar - okoliščine konkretnega primera
Po oceni sodišča druge stopnje je zakonski znak uničenja stvari (ta je po oceni prvostopenjskega sodišča tudi edini izostal iz opisa v obtožnem predlogu) v konkretnem primeru zadosti konkretiziran. Iz opisa kaznivega dejanja namreč izhaja, da so na zobni protezi nastale poškodbe takšnega obsega, da si je oškodovanec moral kupiti novo; navedeno pa ravno predstavlja konkretizacijo prepovedane posledice, to je uničenja oziroma poškodovanja do te mere, da njeno popravilo ni bilo mogoče, saj sicer ne bi bila potrebna njena nadomestitev. V opisu je torej jasno in konkretno izraženo ter napolnjeno z okoliščinami obravnavanega življenjskega primera, v čem se kaže uničenje zobne proteze, kot to zahteva zgoraj navedena sodna praksa.
ZPP člen 116, 116/1, 140, 140/1, 142, 142/1, 337, 337/1.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje - upravičen vzrok za zamudo - napaka pri vročanju sodnega pisanja - napaka pri izpolnjevanju vročilnice - napaka pri vročanju kot pritožbeni razlog - prepozno predlagan dokaz - predvidljivost dogodka - krivdno ravnanje tretjih oseb
Po stališču teorije in sodne prakse nepravilno vročanje ne more biti upravičen razlog za vrnitev v prejšnje stanje, stranka lahko kršitev uveljavlja v okviru pritožbenih (ali obnovitvenih) razlogov, torej v okviru pravnih sredstev, ki so ji na voljo zaradi napačne vročitve (in posledične nezmožnosti sodelovanja v postopku). Predpostavka za utemeljenost predloga za vrnitev v prejšnje stanje je namreč opravičljiva zamuda pravnega dejanja, ki se je pripetila stranki, kar po naravi stvari izključuje napake, ki naj bi jih zagrešilo sodišče.
Pravna laičnost (neukost) stranke ne razbremenjuje obveznosti pravočasne podaje dokaznega predloga, s katerim želi dokazovati svoje trditve. Dokazni predlog za zaslišanje toženkine mame A. A., podan v pritožbi, je prepozen, saj pritožnica ni izkazala, da ga brez svoje krivde ni mogla podati že v postopku pred sodiščem prve stopnje (pritožbenih navedb, »da ni mogla predvidevati, da bo to potrebno in da mame ni želela vpletati v svoje težave,« ni mogoče subsumirati pod pravni standard nekrivdnega ravnanja v smislu prvega odstavka 337. člena ZPP).
Načeloma velja, da stranke ne sme bremeniti krivdno ravnanje tretje osebe, na primer njenega družinskega člana (oziroma odraslega člana gospodinjstva), ki ji ni izročil sodnega pisanja, ki ga je prejel za stranko po 140. členu ZPP. Vendar bi morala toženka v okviru postopka za vrnitev v prejšnje stanje trditi in dokazati, da je bila okoliščina, da ji mama ni pravočasno izročila sodnega pisanja oziroma je ni obvestila o prevzemu pošiljke, izven njene vplivne sfere, torej dogodek, ki ga kljub izkazani zadostni skrbnosti ni mogla niti predvideti niti preprečiti.
ZPP člen 8, 124, 124/2, 214, 226, 226/6, 302, 302/3, 339, 339/1.. ZDR-1 člen 156.. ZObr člen 97f.
misija - slovenska vojska - odškodnina za neizkoriščene dni tedenskega počitka - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - delna razveljavitev sodbe - prekoračitev trditvene podlage strank
Tožnik v pritožbi utemeljeno izpostavlja, da bi bil glede na trajanje mednarodne misije upravičen do 26 dni tedenskega počitka, kot je pravilno ugotovilo tudi sodišče prve stopnje, pri čemer je toženka podala navedbe le za 24 dni. Za dva dni ni trdila, da bi tožniku tedenski počitek zagotovila, oziroma navedb tožnika o neizrabljenem oziroma nezagotovljenem tedenskem počitku ni prerekala. Sodišče prve stopnje bi moralo neprerekano dejstvo šteti za priznano (214. člen ZPP), ne pa ugotavljati, ali sta bila dva prosta dneva tožniku zagotovljena v novembru 2015. Storilo je uveljavljano bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP, ki je vplivala na pravilnost in zakonitost izpodbijane sodbe.