materialnopravni kriteriji - dohodkovni cenzus - alternativna izvršitev denarne kazni z delom v splošno korist
Kriteriji za ugoditev predlogu za nadomestitev plačila globe z delom v splošno korist so zelo natančno določeni, prav tako je natančno predpisan postopek ugotavljanja materialnega položaja storilca in njegovih družinskih članov ter pravila upoštevanja različnih virov dohodka oziroma različnih vrst premoženja. V teh kriterijih, na katere je sodišče vezano, ni podlage za upoštevanje okoliščin, ki jih v pritožbi izpostavlja storilec, tj. da po svojih močeh skrbi še za svojo mati in hči, saj ju glede na podatke spisa v predlogu ni uveljavljal kot družinska člana.
ZBPP člen 44, 46, 46/3. ZPP člen 154, 154/1, 154/2, 155, 156, 156/2.
povrnitev pravdnih stroškov - odmera stroškov - brezplačna pravna pomoč - vrednotenje uspeha ločeno po temelju in višini - odškodninski spor - stroški odgovora na pritožbo - pravica do odgovora na pritožbo - potrebni stroški - naključje, ki se primeri stranki - pobotanje pravdnih stroškov
Novejša sodna praksa je drobljenju pravdnega uspeha na temelj in višino vse manj naklonjena, saj ima vsak denarni zahtevek svojo podlago (temelj), uspeh s temeljem pa je nujen predpogoj, da tožeča stranka (v celoti ali delno) uspe z zahtevkom po višini. Takšna metoda je sprejemljiva v primerih, ko mora stranka veliko napora vložiti v dokazovanje temelja zahtevka, kar povzroči nastanek znatnih pravdnih stroškov.
Pritožba je bila zaradi zmotnega ravnanja sodišča (ko bi moralo že ob prejemu pritožbe preveriti, ali se je osebni stečaj nad toženko že začel in pozvati upraviteljico na odobritev ravnanja preden je vročalo pritožbo nasprotni stranki) vročena tožnici, kar je pogojevalo procesno dejanje le-te in stroške. Takšno ravnanje sodišča prve stopnje pa je v okviru drugega odstavka 156. člena ZPP mogoče subsumirati pod pojem naključja, ki se je pripetilo toženki.
Ker sta v obravnavani zadevi obe pravdni stranki dolžni povrniti stroške nasprotne stranke v korist proračuna in je upravičenec v obeh primerih država, pobotanje ne pride v poštev. Pobotanje se lahko opravi le v primeru, ko imata stranki istočasno položaj upravičenca in zavezanca.
pripravljalni postopek - kazenska odgovornost - otrok, mlajši od 14 let kot storilec - mladoletnik - tatvina
Ključno vprašanje v zadevi je, ali že z dopolnitvijo 14 leta, torej z dnem ko oseba dopolni 14 let, lahko kazenskopravno odgovarja. Stališči državne tožilke in zagovornice sta napačni, saj se smejo kazenske sankcije uporabiti samo proti tistemu, ki je storil kaznivo dejanje po izteku štirinajstega rojstnega dne. To pomeni, da kazenskopravna odgovornost mladoletnika nastopi naslednji dan, ko je dopolnil 14 let.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00057931
OZ člen 82, 86, 392. ZN člen 47.
ugotovitev ničnosti sodne poravnave - darilna pogodba - sodna poravnava - delitev skupnega premoženja - razdelitev skupnega premoženja - vsebina dogovora - pravica uporabe - pravica dostopa do nepremičnine - služnostna pot - kasnejše razpolaganje s pogodbo - pravni posel - ničnost pravnega posla - predmet prenosa lastninske pravice - pripadajoče zemljišče - prenos pravice uporabe - solastništvo nepremičnine - razlaga pogodb - razlaga pogodbenih določil
Pritožbene navedbe ne vzbujajo dvoma o pravilnosti ugotovitve, da je tožnica v darilni pogodbi prepustila A. A. (predniku prvih dveh toženk) tako parcelo 17 kot tudi parcelo 18. Tak zaključek utemeljuje pogodbeni zapis "celoten vrt". S takim razumevanjem je skladen tudi dogovor o A. A. zavezi, da tožnici izdela dostop do tožnici pripadlega dela hiše po parceli 17 in da pred zaprtjem dotedanjega vhoda v tožničin del hiše s parcele 18 uredi nov vhod s parcele 17. Če A. A. s pogodbo ni pridobil tudi parcele 18, ni videti, v čem je bil njegov interes, da zapre tožničin dotedanji vhod v njej pripadli del hiše s te parcele. Ti dokazi so dovolj trdni, da ni pomembno, ali je bila tožničina izpovedba, da se je dogovor v darilni pogodbi nanašal na obe parceli, odraz njenega videnja stvari ali jo je pripisati napačnemu razumevanju vprašanja.
Neutemeljeno je tudi pritožbeno stališče, da sta se tožnica in A. A. v darilni pogodbi dogovorila le o načinu uživanja parcel 17 in 18 in ne o prenosu pravice uporabe.
Pravilna so tudi stališča v izpodbijani sodbi, - da je tožnica s prenosom pravice uporabe glede stavbišča pridobila tudi pravico uporabe na zemljišču, potrebnem za redno rabo na njem zgrajene stavbe, - da ta prenos ni bil pogojen s sklenitvijo pogodbe z občino in plačilom nadomestila, - da je tožnica smela razpolagati s svojimi upravičenji na funkcionalnem zemljišču tudi na način, da je pravico uporabe pridobil eden od solastnikov stavbe, drugi pa le dostop do svojega dela stavbe in - da je tak dogovor tretja toženka ob urejanju razmerij v zvezi s pravico uporabe na parcelah 17 in 18 smela upoštevati.
Nobenega dvoma ni, da je preklic odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja zaradi storitve hujšega prekrška v času preizkusne dobe ustrezen in primeren ukrep za dosego ustavno dopustnega cilja izločitve udeležencev cestnega prometa iz same udeležbe v cestnem prometu, zaradi zlorabe zaupanja, da bodo pri udeležbi v cestnem prometu z motornimi vozili spoštovali cestno prometna pravila, ki jim je bilo izkazano že z izdajo vozniškega dovoljenja, nato pa ponovno zlorabiti to zaupanje z nespoštovanjem pogojev odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja.
Neutemeljene so pritožbene navedbe, v katerih storilec pojasnjuje, da na dan storitve prekrška 12. 8. 2020 v službi ni bil prisoten ter da je vozilo, s katerim je bil storjen prekršek, uporabljalo več ljudi. Vse te navedbe se nanašajo na pravilnost ugotovljenega dejanskega stanja, ki je podlaga za izdajo odločbe o prekršku pristojnega organa države izdaje, ki je postala pravnomočna in je sodišče države izvršiteljice nanjo vezano. Ne glede na to, ali so te navedbe pravilne in resnične, v okviru predmetnega postopka odločitve prekrškovnega organa druge države članice EU ni mogoče spremeniti in ugotoviti, da storilec ni storil očitanega prekrška. Te navedbe bi storilec moral uveljavljati pred pravnomočnostjo odločbe v postopku pred prekrškovnim organom države izdaje, saj mu je bila glede na podatke spisa navedena odločba tujega prekrškovnega organa, s pravnim poukom o možnosti vložitve pravnega sredstva vročena dne 14. 12. 2021.
ZFPPIPP člen 244, 244/1, 245, 383, 386. ZPP člen 205, 205/1-4, 208.
osebni stečaj - pravne posledice začetega stečajnega postopka - objava oklica o začetku stečajnega postopka - poslovna sposobnost fizične osebe, nad katero je začet postopek osebnega stečaja - pravdna sposobnost - omejena poslovna sposobnost - razpolaganje s premoženjem - stečajna masa - prekinitev pravdnega postopka - nadaljevanje prekinjenega postopka
Stečajni dolžnik ne more sklepati pogodb in opravljati drugih pravnih poslov in dejanj, katerih predmet je razpolaganje s premoženjem, ki spada v stečajno maso. V tem smislu in obsegu je omejena tudi njegova pravdna sposobnost.
Predmetni postopek je bil prekinjen zaradi okoliščin na strani tožene stranke, uvedba osebnega stečaja. Stečajni upravitelj je z obvestilom sodišču prevzel postopek, zato se prekinjeni postopek nadaljuje.
V okviru predmetnega postopka sodišče države izvršiteljice ne sme in ne more presojati, ali je pristojni organ države izdaje dejansko stanje ugotovil pravilno. Zato so neutemeljene pritožbene navedbe, v katerih storilec pojasnjuje, da se na dan storitve prekrška ni nahajal v Avstriji ter da ni vozil nobenega vozila. Vse te navedbe se nanašajo na pravilnost ugotovljenega dejanskega stanja, ki je podlaga za izdajo odločbe o prekršku pristojnega organa države izdaje, ki je postala pravnomočna in je sodišče države izvršiteljice nanjo vezano
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00057841
KZ-1 člen 7, 7/1, 205, 205/1, 205/1-1, 211, 211/1, 246, 246/2. ZKP člen 372, 372-4, 383, 383/1, 383/1-2.
pravna opredelitev dejanja - uporaba milejšega zakona - kaznivo dejanje zlorabe negotovinskega plačilnega sredstva - kaznivo dejanje velike tatvine - preizkus po uradni dolžnosti - kršitev kazenskega zakona v škodo obtoženca
Ker sodišče v sodbi ni upoštevalo, da je bila z novelo KZ-1I v drugem odstavku 246. člena dodana nova izvršitvena oblika kaznivega dejanja zlorabe negotovinskega plačilnega sredstva, ki po vsebini inkriminira tudi ravnanje, ki je bilo pred tem vpisano kot kaznivo dejanje velike tatvine (storjeno na vdoren način) po 1. točki prvega odstavka 205. člena KZ-1, pri čemer gre sedaj za bistveno milejše kaznivo dejanje (predpisana kazen do treh let zapora), je podana kršitev kazenskega zakona po 4. točki 372. člena ZKP.
Določba drugega odstavka 246. člena KZ-1 se lahko nanaša tudi na ravnanje, ki je bilo pred novelo KZ-1I opredeljeno kot kaznivo dejanje goljufije po prvem odstavku 211. člena KZ-1, če je bilo na primer storjeno z uporabo na nezakonit način pridobljene bančne kartice.
ZPrCP člen 45, 45/1, 45/10. ZMV-1 člen 3, 3/1, 5, 5/1, 5/1-4, 25, 25/1, 49, 49/1, 49/7.
postopek o prekršku - mladoletnik - motorno kolo
Pritožba neutemeljeno izpostavlja, da je v konkretni zadevi motorno kolo po 14. točki prvega odstavka 3. člena ZMV-1 motorno vozilo ter da mora biti kot tako skladno z določbo prvega odstavka 25. člena ZMV-1 za udeležbo v cestnem prometu registrirano in tehnično brezhibno. Skladno s 4. točko prvega odstavka 5. člena ZMV-1 določbe II. poglavja ne veljajo za vozila, namenjena izključno za hitrostna tekmovanja na cestah oziroma na tekmovališčih. Po določbi drugega odstavka tega člena lahko lastnik vozila za potrebe registracije takega vozila po postopkih iz 16. do 19. člena in 20. do 23. člena tega zakona pridobi potrdilo o skladnosti vozila ali soglasje k registraciji kljub odstopanju od tehničnih zahtev, ni pa to njegova dolžnost.
Storilki je odločba o prekršku bila vročena na naslovu, ki je naslov njenega stalnega prebivališča kot tudi naslov za vročanje. Pritožba vsled navedenemu neutemeljeno in protispisno zatrjuje, da storilki predmetna odločba o prekršku ni bila vročena. S pavšalnimi navedbami, da pošte na tem naslovu dlje časa ni prejemala, namreč ne more izpodbiti resničnosti dejstev, ki izhajajo iz navedene javne listine.
hitri postopek o prekršku - zahteva za sodno varstvo - rok za vložitev zahteve za sodno varstvo
Ker pritožbeno izpodbijana odločitev potrjuje odločitev prekrškovnega organa o zavrženju storilčeve zahteve za sodno varstvo, in ne odločitve o odgovornosti storilca za prekršek, je pritožbena zahteva o prepričljivih in nedvoumnih dokazih, da je komurkoli škodil, brezpredmetna in zato neutemeljena.
V davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja se ne vštevajo povračila stroškov v zvezi z delom, kot so prehrana med delom, stroški prevoza na delo in z dela in terenski dodatek.
prepoved reformationis in peius - sodna taksa - stroški postopka
Tožnik, ki je v postopku sicer delno uspel, utemeljeno opozarja na napačno odločitev sodišča prve stopnje, ki bi moralo odločiti, da se znesek sodne takse, katere plačila je bil tožnik oproščen, ter stroški zastopanja, povrnejo v korist proračuna Republike Slovenije.
A sodišče druge stopnje je pri svojem odločanju vezano na zakonsko prepoved poslabšanja za pritožnika, ki ne pozna izjem. V kolikor bi namreč odločitev sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu spremenilo kot predlaga tožnik, bi jo spremenilo v njegovo škodo, s tem pa bi storilo bistveno kršitev določb postopka po prvem odstavku 339. člena v povezavi s 359. členom ZPP. Ni pa nobene ovire, da pritožnik prejete stroške prostovoljno poravna v korist proračuna Republike Slovenije.
V postopku za preklic odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja zaradi storitve prekrška v preizkusni dobi sodišče torej ugotavlja zgolj to, ali je storilec v času preizkusne dobe storil prekršek, za katerega mu je bila izrečena stranska sankcija najmanj 3 kazenskih točk, kar mora biti ugotovljeno s pravnomočnim plačilnim nalogom, odločbo ali sodbo o prekršku. Vsled navedenega pritožbene trditve, ki se nanašajo na dejansko stanje prekrška, pri odločanju o pravilnosti in zakonitosti preklica odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja niso upoštevne oziroma ne morejo privesti do drugačne odločitve glede odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja.
postopek po ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - doplačilo sodne takse za redni postopek - neplačilo sodne takse - domneva umika tožbe - zakonska presumpcija - ustavitev postopka zaradi neplačane sodne takse - izpolnitev tožbenega zahtevka - umik tožbe po izpolnitvi zahtevka - povrnitev pravdnih stroškov toženi stranki
Po prvem odstavku 158. člena ZPP je tožeča stranka upravičena do povračila pravdnih stroškov, če tožbo umakne takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek, v nasprotnem primeru mora toženi stranki povrniti pravdne stroške. Umika tožbe tožeča stranka sodišču ni poslala. Kot upoštevnega pravočasnega umika tožbe tudi ni mogoče šteti njenega neplačila sodne takse za redni postopek, katerega posledica je zakonska presumpcija umika.
Tožeča stranka sama navaja in dokazuje, da je tožena stranka že 17. 11. 2021 izpolnila pretežni del svoje obveznosti v znesku 20.540,63 EUR, to pa je v času, ko je še tekel izvršilni postopek (sklep o razveljavitvi sklepa o izvršbi je bil izdan šele 8. 12. 2021). Plačilni nalog za plačilo sodne takse za redni postopek pa je bil izdan šele 21. 1. 2021, ki ga je tožeča stranka prejela 25. 1. 2021. Iz navedenega časovnega sosledja plačila pretežnega dela obveznosti tožene stranke in procesnih dejanj sodišča, zato ni mogoče pritrditi tožeči stranki, da je tožbo umaknila takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek.
ZPP člen 2, 8, 212, 286, 339, 339/1, 339/2, 339/2-14, 350, 350/2. OZ člen 73, 73/1, 319, 319/1.
sprememba tožbe - umik tožbe zaradi izpolnitve - ustna izvensodna poravnava - dokazi in izvajanje dokazov - procesno trditveno in dokazno breme - prekluzija glede navajanja dejstev in dokazov - pooblastilo za sklenitev - odobritev poravnave - naknadna odobritev - odpust dolga - zmotna uporaba materialnega prava - pogodba, ki jo sklene neupravičena oseba
Tožena stranka je zatrjevala obstoj ustnega dogovora o izvensodni poravnavi spornih terjatev in opredelila njegovo vsebino ter ga tudi dokazovala z izjavo tožeče stranke v umiku tožbe v drugi pravdni zadevi, v kateri je ta izrecno priznala, da je tožena stranka sporne terjatve poravnala. Prav tako je pojasnila, da se več ne spomni, s kom se je to dogovorila, saj da naj bi se odgovorni za upravljanje tega objekta na strani tožeče stranke stalno menjali. S tem je prevalila procesno trditveno in dokazno breme na tožečo stranko.
Pravilno je stališče pritožnice, da je bilo na tožeči stranki (procesno) dokazno breme, da je pri njeni izjavi v umiku tožbe prišlo do zmote.
plačilo sodne takse - ugovor zoper plačilni nalog - taksna obveznost - napačna odmera - premoženjsko stanje - preizkus po uradni dolžnosti - oprostitev plačila sodne takse
Zoper plačilni nalog je dopustno vložiti ugovor iz razlogov, da taksna obveznost ni nastala, da je taksa že plačana ali da jo je sodišče narobe odmerilo. V ugovoru ni bil uveljavljan nobeden od teh razlogov.
prošnja za podaljšanje roka - podaljšanje sodnega roka - opravičljivi razlogi za podaljšanje roka - izkazanost opravičenih razlogov - zavrnitev predloga za podaljšanje roka - prepozna predložitev dokazov - upoštevanje prepozno predloženih dokazov - pravica do izjave - listina, sestavljena v tujem jeziku - prevod listin v tujem jeziku - višina tožbenega zahtevka - trditveno in dokazno breme - navajanje dejstev in dokazov - pravočasna predložitev dokazov - prekluzija - namen zavlačevanja postopka - zavlačevanje postopka - zastoj v postopku
Dejstvo, da stranka ni izkazala opravičenih razlogov za podaljšanje roka, ne zadostuje za odločitev o neupoštevanju prepozno predloženih listin.
V obravnavanem primeru je šlo za prevode listin, s katerimi je tožeča stranka dokazovala višino tožbenega zahtevka. Šlo je torej za prepozno predložitev dokaza, saj je prevod ključni sestavni del dokaza, če ta predstavlja listino v tujem jeziku, je integriran v dokaz. V tem primeru pa je treba pri iskanju ravnovesja med koncentracijo postopka in pravico strank do izjave upoštevati tudi določila 286. in 286.a člena ZPP, ki v primeru prepozno predloženih dokazov kot samostojni ekskulpacijski razlog za zamudo (poleg opravičenih razlogov za zamudo) določa tudi pogoj, da njihova dopustitev po presoji sodišča ne bi zavlekla reševanja spora.
Ni namreč nobenih razlogov, da bi bila stranka, ki je zaprosila za podaljšanje roka za predložitev dokaza (prevoda), v slabšem položaju kot stranka, ki bi prepozno predložila dokaze.
ZPP člen 116, 116/1, 140, 140/1, 142, 142/1, 337, 337/1.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje - upravičen vzrok za zamudo - napaka pri vročanju sodnega pisanja - napaka pri izpolnjevanju vročilnice - napaka pri vročanju kot pritožbeni razlog - prepozno predlagan dokaz - predvidljivost dogodka - krivdno ravnanje tretjih oseb
Po stališču teorije in sodne prakse nepravilno vročanje ne more biti upravičen razlog za vrnitev v prejšnje stanje, stranka lahko kršitev uveljavlja v okviru pritožbenih (ali obnovitvenih) razlogov, torej v okviru pravnih sredstev, ki so ji na voljo zaradi napačne vročitve (in posledične nezmožnosti sodelovanja v postopku). Predpostavka za utemeljenost predloga za vrnitev v prejšnje stanje je namreč opravičljiva zamuda pravnega dejanja, ki se je pripetila stranki, kar po naravi stvari izključuje napake, ki naj bi jih zagrešilo sodišče.
Pravna laičnost (neukost) stranke ne razbremenjuje obveznosti pravočasne podaje dokaznega predloga, s katerim želi dokazovati svoje trditve. Dokazni predlog za zaslišanje toženkine mame A. A., podan v pritožbi, je prepozen, saj pritožnica ni izkazala, da ga brez svoje krivde ni mogla podati že v postopku pred sodiščem prve stopnje (pritožbenih navedb, »da ni mogla predvidevati, da bo to potrebno in da mame ni želela vpletati v svoje težave,« ni mogoče subsumirati pod pravni standard nekrivdnega ravnanja v smislu prvega odstavka 337. člena ZPP).
Načeloma velja, da stranke ne sme bremeniti krivdno ravnanje tretje osebe, na primer njenega družinskega člana (oziroma odraslega člana gospodinjstva), ki ji ni izročil sodnega pisanja, ki ga je prejel za stranko po 140. členu ZPP. Vendar bi morala toženka v okviru postopka za vrnitev v prejšnje stanje trditi in dokazati, da je bila okoliščina, da ji mama ni pravočasno izročila sodnega pisanja oziroma je ni obvestila o prevzemu pošiljke, izven njene vplivne sfere, torej dogodek, ki ga kljub izkazani zadostni skrbnosti ni mogla niti predvideti niti preprečiti.