ZPP člen 8, 124, 124/2, 214, 226, 226/6, 302, 302/3, 339, 339/1.. ZDR-1 člen 156.. ZObr člen 97f.
misija - slovenska vojska - odškodnina za neizkoriščene dni tedenskega počitka - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - delna razveljavitev sodbe - prekoračitev trditvene podlage strank
Tožnik v pritožbi utemeljeno izpostavlja, da bi bil glede na trajanje mednarodne misije upravičen do 26 dni tedenskega počitka, kot je pravilno ugotovilo tudi sodišče prve stopnje, pri čemer je toženka podala navedbe le za 24 dni. Za dva dni ni trdila, da bi tožniku tedenski počitek zagotovila, oziroma navedb tožnika o neizrabljenem oziroma nezagotovljenem tedenskem počitku ni prerekala. Sodišče prve stopnje bi moralo neprerekano dejstvo šteti za priznano (214. člen ZPP), ne pa ugotavljati, ali sta bila dva prosta dneva tožniku zagotovljena v novembru 2015. Storilo je uveljavljano bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP, ki je vplivala na pravilnost in zakonitost izpodbijane sodbe.
zavrženje pritožbe - nedovoljena pritožba - pobotni ugovor - delna pravnomočnost sodbe sodišča prve stopnje
Toženec s pritožbo ne more več doseči namena pobotnega ugovora, ki je v tem, da doseže zavrnitev tožbenega zahtevka tožnika. Zoper I. točko izreka sodbe z dne 2. 11. 2021, s katero je bilo tožencu naloženo plačilo denarne terjatve, namreč ni vložil pritožbe, zato je takšna odločitev postala pravnomočna, kar pomeni, da je ni več mogoče pobotati s terjatvijo toženca.
ZSPJS člen 22, 22d, 22e, 22e/1.. ZPP člen 337, 337/1.
dodatek za povečan obseg dela - zadostna trditvena podlaga - pritožbene novote - pričakovani delovni rezultati
Ni utemeljeno pritožbeno uveljavljanje, da je tožnikova dnevna delovna obveznost kljub dodatnemu delu trajala osem ur in le izjemoma več. Pri presoji instituta iz prvega odstavka 22.e člena ZSPJS ni pomembno, ali javni uslužbenec dodatno delo, s katerim preseže pričakovan rezultat, opravi v rednem ali nadurnem delovnem času. Zgolj zaradi tega, ker je tožnik delo vodnika psa praviloma opravil znotraj rednega delovnega časa, zato ni mogoče šteti, da do plačila dodatka ni upravičen, bistveno je namreč, da je s tem delom presegel pričakovane delovne rezultate.
prenos krajevne pristojnosti - tehtni razlogi za delegacijo - dvom v nepristanskost - postopanje sodišča - medijska odmevnost
Zgolj okoliščina, da so na Okrožnem sodišču na Ptuju (morebiti) zaposleni tudi prebivalci oškodovane Občine V., pa sama po sebi tehtnega razloga za prenos krajevne pristojnosti ne more predstavljati.
ZFPPIPP člen 389, 389/3. ZIZ člen 101, 102, 102/6.
osebni stečaj - izvzetje iz stečajne mase - prejemki izvzeti iz stečajne mase - odškodnina za nepremoženjsko škodo - trditveno in dokazno breme
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da sodna praksa upoštevaje določbo šestega odstavka 102. člena ZIZ v posameznih primerih pri omejitvi izvršbe upošteva čas izplačil (npr. vrnitev preveč plačane akontacije dohodnine, ki je bila preveč plačana v več mesecih, ali enkratno plačilo sezonskih delavcev, ki so delali več mesecev). Ne izhaja pa iz dostopne sodne prakse, kot to napačno zatrjuje pritožnik, da so sodišča enkratno plačilo odškodnine za nepremoženjsko škodo razdelila na več mesecev.
Drugih dokazov, ki bi potrdili trditve, da je pri izplačilu odškodnine za nepremoženjsko škodo šlo za prejemke za več preteklih mesecev, pritožnik ni predložil, niti se pritožbeno ni skliceval nanje. Zgolj s plačilnimi listami in odločbo o začasni nezmožnosti za delo pa ni mogoče izkazati, da je pri plačilu odškodnine šlo za prejemek za več mesecev.
prepoved opravljanja dela - razlika v plači - reparacija - začetek teka zastaralnega roka - zmotna uporaba materialnega prava - razveljavitev sodbe
Tako terjatev iz naslova prikrajšanja pri plači za čas prepovedi opravljanja dela kot za čas zaposlitve pri drugem delodajalcu je po svoji pravni naravi reparacijska; tožnik zatrjuje, da bi bil v primeru, če ne bi bilo nezakonite odpovedi, če bi se pogodba o zaposlitvi izvrševala, do vtoževanih zneskov upravičen. Za odločitev o utemeljenosti zahtevka je bistveno (poleg tega, ali je tožnik prikrajšan) le, da je odpoved nezakonita. Presoja sodišča prve stopnje, ki je zahtevek zavrnilo, ker protipravnega ravnanja toženke ni ugotovilo, je zmotna.
ZPP člen 7, 7/1, 70, 70-3, 212, 339, 339/1, 339/2, 339/2-2.. ZJU člen 5, 5/1, 5/2, 21.. ZSPJS člen 3, 3/3, 3a, 3a/1.. ZDR-1 člen 200.
sistem plač v javnem sektorju - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - zmotna uporaba materialnega prava - vračilo preveč izplačane plače - vezanost na trditveno podlago strank
Pritožba utemeljeno očita, da razlogi sodišča prve stopnje o pristranskosti komisije pomenijo odločanje izven trditvene podlage (kršitev prvega odstavka 7. člena in 212. člena v zvezi s prvim odstavkom 339. člena ZPP). Tožnica namreč ni zatrjevala pristranskosti komisije z dejstvi, na katerih temelji izpodbijana sodba.
Pritožba pravilno navaja, da so prvostopenjski razlogi, zaradi katerih je sodišče sklep z dne 23. 12. 2020 razveljavilo, napačni tudi z materialnopravnega vidika. ZDR-1, ki obvezuje toženca glede uveljavljanja pravic delavcev, v 200. členu predvideva le, da o uveljavljanem varstvu odloča delodajalec (oziroma v tem primeru komisija, ki jo je imenovala direktorica v okviru svojih pristojnosti). Posebnih zahtev za nepristranskost odločevalca ne predpisuje, zlasti ne v smislu razlogov, ki jih je v zvezi s tem navedlo sodišče prve stopnje.
spor o pristojnosti - krajevna in stvarna pristojnost - subjektivni kriterij za gospodarski spor - Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad Republike Slovenije
Tožeča stranka ni subjekt, za katerega veljajo pravila o gospodarskih sporih po prvem odstavku 481. člena ZPP (gospodarska družba, zavod, zadruga, država ali lokalna skupnost, podjetnik posameznik), zato ne izpolnjuje personalnega kriterija za sojenje po določbah ZPP o gospodarskih sporih. V tem sporu tožeča stranka tudi ne nastopa kot stranka na podlagi posebnega zakona, ker vtožuje terjatev iz naslova kršitve pogodbe o neposrednem sofinanciranju štipendij. Gre torej za civilnopravno pogodbeno razmerje med strankama, o katerem je pristojno odločati pravdno sodišče.
ZDR-1 člen 33, 34, 35, 37, 85, 85/2, 89, 89/1, 89/1-3.. ZNB člen 4, 8.. URS člen 16, 18.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - odklonitev testiranja - COVID-19 - neupravičen izostanek z dela - zagovor
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je toženka v celoti izpeljala postopek redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga skladno z določbami ZDR-1. Za vse kršitve (iz obeh opominov in iz redne odpovedi pogodbe) je pravilno ugotovilo, da se tožnica po svoji volji ni želela testirati, zato je dejanja storila naklepno. Zato sta utemeljena oba opomina pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi, utemeljena pa je tudi odpoved.
Zgrešeno je navajanje pritožnice, da se resničnost zatrjevanega dejstva dokazuje le, če se obdolženec na to izrecno sklicuje.
Sklicevanje na resničnost zatrjevanega dejstva je moč prepoznati in ga je treba ocenjevati glede na celoten kontekst obdolženčevega zagovora in ga, glede na uveljavljeno načelo iskanja materialne resnice, tudi preverjati in ocenjevati v zvezi z izvedenimi dokazi.
misija - vojska - zmotna uporaba materialnega prava - odškodnina za neizkoriščene dni tedenskega počitka - poveljnik
Zmotno je stališče sodišča prve stopnje, da je kršitev tožnikove pravice do tedenskega počitka utemeljena s pavšalnimi ugotovitvami o njegovih obveznostih, ki so bile povezane z opravljanjem poveljniške dolžnosti (učinkovito vodenje oddelka in izvajanje nalog, nadziranje podrejenih ter skrb za njihovo informiranje z vsakodnevnimi sestanki). Pritožba pravilno navaja, da dolžnost poveljnika sama po sebi ne zavezuje k obveznostim, ki bi jih bilo obvezno opraviti prav na dan predvidenega počitka. Tožnikov položaj in z njim povezane obveznosti namreč same po sebi ne omejujejo pravice do tedenskega počitka, če ni pri tem konkretno ugotovljeno, da so presegale obseg standardnih opravil, ki jih za vzdrževanje varnostne opremljenosti in za potrebe varnostnega protokola terja režim bivanja in dela na misiji.
ZPP člen 155.. SZ člen 103.. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 15.
pobotni ugovor - stroški postopka - potrebni stroški postopka - določitev vrednosti spornega prostora
Odvetniška tarifa predvideva plačilo nagrade za odvetniške storitve le v odvisnosti od vrednosti spornega predmeta za tožbo. Ugovor zaradi pobota je izjava, naslovljena na sodišče. Ni ne tožba, ne nasprotna tožba in tudi ne vmesna ugotovitvena tožba; je svojevrsten (nasprotnikov) procesualni zahtevek, ki je namenjen obrambnim (defenzivnim) ciljem. Le če sta vloženi tožba in nasprotna tožba, gre za dve samostojni dajatveni tožbi (tudi z vidika stroškov).
Prvostopenjsko sodišče je pravilno upoštevalo ustaljeno sodno prakso delovnih sodišč, da stroški predpravdnega postopka niso potreben strošek sodnega postopka, če je denarno terjatev mogoče uveljavljati z neposredno tožbo pred sodiščem.
ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-5.. ZPP člen 4, 8, 318, 318/1, 318/1-4, 338, 338/2, 339, 339/2, 339/2-7.
zamudna sodba - soglasje za mediacijo - pravni pouk - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neuspešno opravljeno poskusno delo - nedovoljen pritožbeni razlog - poziv za odgovor na tožbo
V 4. točki poziva k odgovoru na tožbo je bil toženec izrecno opozorjen, da tudi v primeru, če bo podal soglasje k začetku mediacije, mora odgovoriti na tožbo, sicer bodo nastopile posledice, ki jih zakon predvideva za primer, če tožena stranka ne odgovori na tožbo. Gre za jasen pravni pouk, zato je zmoten pritožbeni očitek, da bi toženec moral biti v povabilu k mediaciji posebej poučen o razmerju do poziva k odgovoru na tožbo. Neutemeljeno je tudi zatrjevanje, da iz pouka v 4. točki poziva k odgovoru na tožbo ni mogoče ugotoviti, katere posledice so mišljene. Ta točka poziva se izrecno sklicuje na posledice, ki so predvidene, če toženec ne odgovori na tožbo, te posledice pa jasno izhajajo iz besedila 3. točke tega poziva (izdaja zamudne sodbe).
dodatek za povečan obseg dela - pričakovani delovni rezultati - zmotna uporaba materialnega prava - razveljavitev sodbe
Za odločitev o upravičenosti do dodatka za delovno uspešnost iz naslova povečanega obsega dela je bistveno, kot izhaja iz 22.e člena ZSPJS in kot je obrazložilo Vrhovno sodišče RS v sklepih VIII Ips 11/2020 in VIII Ips 56/2020, ali javni uslužbenec preseže pričakovane rezultate dela v posameznem mesecu, pri čemer ni bistveno, ali te rezultate preseže z opravljanjem del in nalog svojega delovnega mesta ali zaradi opravljanja dela izven delokroga. Za presojo, ali preseže pričakovane rezultate dela, pa je treba najprej ugotoviti, kakšni so pričakovani rezultati dela javnega uslužbenca.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VSL00057036
OZ člen 347, 347/1, 355, 355/1, 355/1-6. ZPP člen 82, 82/5, 151, 151/1.
zastaranje občasnih denarnih terjatev - plačilo sredstev v rezervni sklad - zastaranje terjatev upravnika večstanovanjskih hiš - stroški pravdnega postopka glede na uspeh stranke - stroški začasnega zastopnika
Terjatve iz 355. člena OZ so naštete izčrpno in enoletnega zastaralnega roka z analogijo ni mogoče širiti na druge, četudi primerljive terjatve. Sodna praksa tako zastopa stališče, da obveznost plačila v rezervni sklad zastara v triletnem roku, ki je določen za zastaranje občasnih terjatev. Ne gre namreč za terjatev upravnika, temveč etažnih lastnikov (sredstva rezervnega sklada).
ZPIZ-2 člen 199, 199/1, 201, 201/1, 201a, 413, 413/1.. ZPIZ-1 člen 201.. URS člen 23.
poklicno zavarovanje - plačilo prispevkov - voznik avtobusa - aktivna legitimacija - obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje - zavarovalna doba s povečanjem - izpolnjevanje pogojev
Za delovno mesto, na katerem so tožniki zaposleni, ni bilo po predpisanem postopku ugotovljeno, da niso več izpolnjeni pogoji za vključitev v poklicno zavarovanje. Toženka ne more zaobiti zakonskih pravil o postopku spreminjanja pogojev za vključitev generičnih delovnih mest v poklicno zavarovanje na način, da naj se v predmetnem sporu raziskuje, ali delovno mesto voznik avtobusa še izpolnjuje pogoje, potrebne za vključitev v poklicno zavarovanje. Tudi če bi se pri toženki v tem sporu ugotovile spremenjene delovne razmere glede delovnega mesta voznik avtobusa, to na odločitev ne bi imelo vpliva. Dopustno tudi ni preverjanje, ali posamezni voznik avtobusa izpolnjuje pogoj 80 % dejanskega delovnega časa, oziroma upoštevati le čas vožnje. Ta pogoj iz Sklepa o določitvi delovnih mest iz leta 1975 se namreč nanaša na delovno mesto, ne na posameznega delavca, zaposlenega na delovnem mestu, zato sodišče tega pogoja pravilno ni preverjalo.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00057083
KZ-1 člen 220, 220/1. ZKP člen 358, 358-1, 372, 372-1.
opis kaznivega dejanja - oprostilna sodba - poškodovanje tuje stvari - kršitev kazenskega zakona - uničenje stvari - zakonski znaki kaznivega dejanja - konkretizacija zakonskih znakov - prepovedana posledica - nova stvar - okoliščine konkretnega primera
Po oceni sodišča druge stopnje je zakonski znak uničenja stvari (ta je po oceni prvostopenjskega sodišča tudi edini izostal iz opisa v obtožnem predlogu) v konkretnem primeru zadosti konkretiziran. Iz opisa kaznivega dejanja namreč izhaja, da so na zobni protezi nastale poškodbe takšnega obsega, da si je oškodovanec moral kupiti novo; navedeno pa ravno predstavlja konkretizacijo prepovedane posledice, to je uničenja oziroma poškodovanja do te mere, da njeno popravilo ni bilo mogoče, saj sicer ne bi bila potrebna njena nadomestitev. V opisu je torej jasno in konkretno izraženo ter napolnjeno z okoliščinami obravnavanega življenjskega primera, v čem se kaže uničenje zobne proteze, kot to zahteva zgoraj navedena sodna praksa.
sklep o izreku ukrepa - denarna kazen - namen denarne kazni - prepoved kršenja in bodoče kršitve - kršitev prepovedi približevanja določenemu kraju ali osebi - prepustitev stanovanja v skupni rabi - ukrepi po zpnd - zmotno sklicevanje na načelo ne bis in idem - obsodilna kazenska sodba
Neutemeljena je navedba, da je sodišče kršilo načelo ne bis in idem, ker je bil nasprotni udeleženec zaradi obravnavanih kršitev obsojen (tudi) v kazenskem postopku in je kazen že prestal. Kot navaja sam nasprotni udeleženec, je namen denarne kazni, izrečene po ZPND, v tem, da se povzročitelja nasilja odvrne od bodočih kršitev izrečenih ukrepov in odvrne nastanek nadaljnje škode, medtem ko je bil nasprotni udeleženec kaznovan za predhodno izvršena kazniva dejanja.
ZDR-1 člen 85, 85/2, 89, 89/1, 89/1-2.. ZPP člen 286, 286/3, 337, 337/1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - nesposobnost - habilitacija - pravica do zagovora - prekluzija - pritožbene novote
Sodišče prve stopnje je v zvezi z zagovorom, ki ga ureja drugi odstavek 85. člena ZDR-1, pravilno razlogovalo, da je v primeru, kot je tožnikov, ko delavec ne more z ničemer vplivati na ugotovljeni razlog nesposobnosti zaradi poteka izvolitve v naziv, šteti, da obstajajo okoliščine, zaradi katerih bi bilo od delodajalca neupravičeno pričakovati, da zagovor omogoči.
Kot je pravilno utemeljilo sodišče prve stopnje in pri tem upoštevalo ustaljeno sodno prakso Vrhovnega sodišča RS, ki jo je navedlo v opombi (sodbi VS RS VIII Ips 136/2012, VIII Ips 185/2017), sta postopek habilitacije in delovnopravni položaj visokošolskega učitelja ločena.
misija - slovenska vojska - zmotna uporaba materialnega prava - razveljavitev sodbe - odškodnina za neizkoriščene dni tedenskega počitka - vezanost sodišča na trditveno podlago
Ugotovitev sodišča prve stopnje v izpodbijani sodbi, da je tožnik vsakodnevno skrbel za brezhibnost zvez in vozil, brez ugotovitve, kaj konkretno je počel, (še) ne zadošča za presojo, da mu je bila pravica do tedenskega počitka kršena. Enako velja za sestanke, v zvezi s katerimi je sodišče prve stopnje ugotovilo zgolj, da so bili obvezni, ni pa ugotavljalo, ali so bili del tožnikove delovne obveznosti oziroma ali je šlo le za dnevno informiranje, nujno za nemoteno delovanje vojske na mednarodni misiji.