CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00059323
ZIZ člen 24, 24/4, 55, 55/1, 55/1-12, 56a, 59, 59/1. SPZ člen 142, 142/1, 142/2. ZZK-1 člen 91, 92. ZPP člen 339, 339/1, 339/2, 339/2-8, 340.
hipotekarni dolžnik - pravno nasledstvo - prehod terjatve - ugovor novega dolžnika - tožba za ugotovitev nedopustnosti izvršbe na nepremičnino - impugnacijski ugovor - neveljavnost vknjižbe hipoteke - skupno premoženje zakoncev - posebno premoženje zakonca - neizvedba dokaza
Ugovorno in pritožbeno uveljavljano dejstvo, da dolžnica, ki je po podatkih zemljiške knjige pridobila lastninsko pravico na nepremičnini po vknjižbi pogodbene zastavne pravice in zaznambe neposrednosti izvršljivosti notarskega zapisa, ni bila v pogodbenem razmerju z upnikom in se sama ni neposredno zavezala k izpolnitvi dolga po izvršilnem naslovu, na veljavnost in izvršljivost le-tega nima nobenega vpliva in ne predstavlja ovire, da se upnik poplača iz kupnine, dosežene s prodajo zastavljene nepremičnine.
Dolžnica ob opisanem zemljiškoknjižnem stanju v tem izvršilnem postopku ne more uspeti z uveljavljanjem, da je bila že v času pridobitve hipoteke bodisi solastnica te nepremičnine na originarni podlagi iz naslova skupnega premoženja bodisi izključna lastnica iz naslova njenega posebnega premoženja (kot sama s seboj v nasprotju navaja v ugovoru in pritožbi). Ugotavljanju takih dejstev namreč izvršilni postopek ni namenjen in niti nima prilagojenih in ustreznih mehanizmov za tako postopanje. Nikakor pa to ne pomeni, da jih ne more uveljavljati v tožbi na ugotovitev nedopustnosti izvršbe po 59. členu ZIZ.
Prav tako dolžnica v tem izvršilnem postopku ne more uspešno uveljavljati ugovornega razloga, da je ustanovljena hipoteka neveljavna, ker je prvotni dolžnik brez njenega soglasja in brez njene seznanjenosti s svojim poslovanjem obremenil skupno premoženje oziroma posebno premoženje dolžnice. Tudi te navedbe so namreč lahko le predmet pravdnega postopka, v katerem bi dolžnica uveljavljala neveljavnost na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa vknjižene hipoteke.
KMETIJSKA ZEMLJIŠČA - LASTNINJENJE - STAVBNA ZEMLJIŠČA - STVARNO PRAVO
VSK00058112
ZSKZ člen 14. 16.a.. ZSZ člen 1.
pridobitev lastninske pravice - pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona - lastninjenje kmetijskih zemljišč - naknadna sprememba namembnosti zemljišča - funkcionalno zemljišče k stavbi - stavbno zemljišče - pozidanost zemljišča
Pritožbeno zavzemanje, ki ga je moč strniti v tezo, da je nelegalna pozidava (že sama po sebi oziroma kot izvršeno dejstvo) privedla do tega, da je kmetijsko zemljišče postalo (zazidano) stavbno zemljišče, je pravno zmotno. V tej smeri določbe druge alineje 1. člena ZSZ/1984 ni mogoče razlagati.
Ker je bil noveliran prostorski akt sprejet ravno zaradi ex post legalizacije že obstoječe stavbe, je po oceni pritožbenega sodišča sprejemljivo, da se kot stavbno zemljišče opredeli ustrezno zaokrožena celota okrog stavbe B, torej njeno stavbišče skupaj s t.i. funkcionalnim zemljiščem.
zavrženje obtožnega predloga - oškodovanec kot tožilec - obtožni predlog - razlogi sklepa - neskladje s podatki spisa - dejanje ni kaznivo dejanje - utemeljen sum - razveljavitev sklepa
Obstoj obtožnega predloga je za obravnavo zadeve odločilnega pomena, saj vložitev obtožnega predloga s strani upravičenega tožilca v skrajšanem postopku pred okrajnim sodiščem pomeni začetek kazenskega pregona in je v nadaljevanju predmet formalnega in materialnega preizkusa.
Sodišče prve stopnje svoje zaključke v obrazložitvi izpodbijanega sklepa utemeljilo tako na podlagi 1. kot tudi 4. točke prvega odstavka 277. člena v zvezi s prvim odstavkom 437. člena ZKP, čeprav zavrženje obtožnega predloga iz obeh razlogov hkrati ni mogoče.
Nedvomno so pri tožnici podane zdravstvene težave, vendar pa te težave niso take, da bi pomenile njeno popolno nezmožnost za delo. Na podano izvedensko mnenje je tožnica posredovala pripombe, na katere je sodna izvedenka tudi odgovorila. Pri tem je pojasnila, da nobena medicinska dokumentacija ne izkazuje popolne nezmožnosti za delo do 29. 9. 2017. Novejši izvidi torej ne izkazujejo, da bi pri tožnici do 29. 9. 2017, ko ji je prenehala vdovska pokojnina, prišlo do popolne izgube delazmožnosti. V tem primeru pa niso izpolnjeni z zakonom določeni pogoji, da bi tožnica obdržala pravico do vdovske pokojnine.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00058146
ZKP člen 344, 344/1, 358, 358-1, 371/1, 371/1-11, 392, 392/1. KZ-1 člen 240, 240/1.
oprostilna sodba - razveljavitev sodbe - kaznivo dejanje zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti - sprememba obtožbe na glavni obravnavi - medsebojno nasprotje v razlogih sodbe - nerazumljivi razlogi
Zakon o kazenskem postopku (1948) člen 314, 314/6. Navodilo o zapisniku o glavni obravnavi v kazenskih zadevah (2000) člen 12, 12/5.
prepis zvočnega posnetka glavne obravnave - vročitev prepisa zvočnega posnetka - pravica do obrambe - pravica do učinkovitega pravnega sredstva
Pritožbeno sodišče ne sprejema pritožbenih očitkov, da je bilo obrambi, ker ni razpolagala s prepisom zvočnega posnetka naroka za glavno obravnavo, onemogočena kvalitetna obramba oziroma sestava pritožbe. Ne le iz razloga, ker zagovornik kopije prepisa zvočnega posnetka niti ni zahteval, temveč tudi zato, ker sta bila oba z obtožencem na naroku za glavno obravnavo navzoča, zagovornik je priči aktivno postavljal vprašanja, torej je bila obramba seznanjena z vsebino izpovedi priče, na katero se prvostopenjsko sodišče tudi sicer v izpodbijani sodbi sploh ni oprlo, nedvomno pa tudi z zagovorom obtoženca in z vsem dogajanjem na tem naroku.
standard obrazloženosti ugovora - obrazložen ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - negativna dejstva
Dolžnik je zatrjeval negativna dejstva, ki jih ne more dokazati, zato je dokazno breme terjatve prešlo nazaj na upnika. To lahko stori le v rednem pravdnem postopku. Ugovor je bil obrazložen.
ZNP-1 v prvem odstavku 8. člena določa, da sodišča v nepravdnih postopkih odločajo po obravnavi na naroku, če zakon ne določa drugače. ZNP-1 v petem oddelku, kjer posebej ureja postopke v zakonskih sporih, glede oprave naroka ne določa drugače. 279.a člen ZPP, ki ga je sodišče prve stopnje uporabilo glede na določila 42. člena ZNP-1, pa določa, da lahko sodišče s soglasjem strank odloči na podlagi njunih pisnih vlog in pisnih dokazov brez glavne obravnave, če se stranki obravnavi pisno odpovesta.
oprostitev plačila sodne takse pravne osebe - sodna taksa za ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - finančno, likvidnostno in premoženjsko stanje pravne osebe
Sodna taksa za ugovor po plačilnem nalogu znaša 55,00 EUR. Glede na četrti odstavek 11. člena ZST-1 bi lahko bil dolžnik oproščen plačila sodne takse v presežku nad 44,00 EUR, to je 11,00 EUR. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da v ugotovljenih dejanskih okoliščinah ta ne predstavlja zneska, zaradi katerega bi bila ogrožena dejavnost dolžnika.
ukrepi za varstvo koristi otroka - začasna odredba - pogoji za začasno odredbo - izvajanje stikov
Pravni zaključki sodišča prve stopnje, s katerimi je to utemeljilo potrebnost izdane začasne odredbe za začasno varstvo koristi otrok, ne predstavljajo zakonskih pogojev, ob izpolnitvi katerih je dopusten izrek začasne odredbe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00056904
SZ-1 člen 42, 42/1, 44, 44/1, 63, 63/2. SPZ člen 119, 119/2, 119/4, 119/5. ZIZ člen 62, 62/2.
upravljanje večstanovajskih stavb - razmerja med etažnimi lastniki - rezervni sklad - sredstva rezervnega sklada - vodenje sredstev računa rezervnega sklada - dolžnost plačevanja v rezervni sklad - izterjava sredstev za rezervni sklad - aktivna legitimacija v primeru neplačila v rezervni sklad - skupnost etažnih lastnikov - aktivna legitimacija etažnih lastnikov - oblikovanje tožbenega zahtevka - nakazilo na račun upravnika - nepravilno postavljen tožbeni zahtevek - namenska poraba sredstev - poseben transakcijski račun - materialno procesno vodstvo - spor majhne vrednosti - izvršba na podlagi verodostojne listine - predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine - upravnik večstanovanjske stavbe - zamenjava upravnika - razmerje med upravnikom in etažnimi lastniki - aktivna legitimacija upravnika večstanovanjske stavbe - postopek po ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine kot tožba v pravdnem postopku - tožba - sestavine tožbe - prva pripravljalna vloga - enotna obravnava - trditvena in dokazna podlaga - dopolnitev tožbe
V pravdnem postopku, ki se nadaljuje po dolžnikovem ugovoru zoper sklep o izvršbi, tvori tožbo predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine skupaj s prvo pripravljalno vlogo.
Tožeča stranka bi morala zahtevati plačilo na poseben transakcijski račun etažnih lastnikov, kjer se zbirajo sredstva rezervnega sklada, in ne na račun upravnika.
Razpolagalna sposobnost etažnih lastnikov je zaradi stroge namenskosti in nepovratnosti sredstev rezervnega sklada zelo omejena. Kakršen koli prenos materialnopravnih upravičenj etažnih lastnikov na sredstvih rezervnega sklada mimo dovoljenih namenov uporabe, ki so izrecno in kogentno določeni, ni dovoljen.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00057047
KZ-1 člen 75, 75/1, 75/2, 76, 76/1, 228, 228/1. ZKP člen 372, 372-5, 377, 377/3, 383, 383/1, 383/1-2, 394, 394/1.
kaznivo dejanje poslovne goljufije - poizvedbe sodišča - pravna podlaga za odvzem premoženjske koristi - odvzem premoženjske koristi - sprememba izpodbijane sodbe po uradni dolžnosti - uveljavljanje zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja
Glede na razloge v 39. točki obrazložitve sodbe je sodišče druge stopnje po tretjem odstavku 377. člena ZKP opravilo poizvedbe ter ugotovilo, da je bilo o premoženjskopravnem zahtevku v višini 9.284,50 EUR, ki ga je v pravdnem postopku podala oškodovana gospodarska družba, pravnomočno odločeno s sodbo I Cp 276/2021 z dne 20. 7. 2021. Pomeni, da od razglasitve sodbe sodišča prve stopnje do predložitve zadeve sodišču druge stopnje ni bilo več podlage za odločbo o odvzemu premoženjske koristi po prvem odstavku 75. člena KZ-1, saj se po prvem odstavku 76. člena KZ-1 premoženjska korist odvzame le, ko presega prisojeni premoženjskopravni zahtevek. To v obravnavani zadevi ni primer, zaradi česar je posredi kršitev kazenskega zakona iz 5. točke 372. člena ZKP, ki je obdolženki v škodo.
delni umik predloga za izvršbo - ugovor dolžnika - delno plačilo dolga
Upnik utemeljeno navaja dejanske okoliščine delnega umika - utesnitve predloga za izvršbo za plačani znesek. Tega je podal z vlogo z dne 8. 4. 2022, dolžnik pa je vložil ugovor 20. 4. 2022, kar je bilo po delnem umiku predloga za izvršbo.
Upnik utemeljeno navaja, da sodišče ni imelo razloga, da ne bi odločilo o delnem umiku predloga za izvršbo, saj je od tega odvisen nadaljnji postopek, ali bo šlo za spor majhne vrednosti in višina stroškov, sodnih taks.
ZPIZ-2 člen 66, 68, 403, 403/2, 403/3.. ZPIZ-1 člen 143 do 149.
invalidnina za telesno okvaro
Tožnik je vlogo za priznanje pravice do invalidnine za telesno okvaro vložil 18. 12. 2019, ko še ni veljal Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 121/2021, v nadaljevanju: ZPIZ-2J), ki skladno s spremenjeno določbo 403. člena ZPIZ-2 omogoča pridobitev invalidnine za zavarovance, katerih ugotovljena telesna okvara je posledica bolezni. Primeri, kakršen je tožnikov, ko je njegova telesna okvara nastala kot posledica bolezni in ne zaradi posledic poškodbe pri delu ali poklicne bolezni, zaradi do 7. 8. 2021 veljavnega drugega odstavka 403. člena ne izpolnjujejo pogojev za priznanje pravice do invalidnine za telesno okvaro nastalo zaradi posledic bolezni.
IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL00059349
ZIZ člen 67, 67/1, 67/2, 68, 68/4, 69, 70. OZ člen 311. Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) člen 267. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 31, 31/7, 31/8.
nasprotna izvršba - pogoji za nasprotno izvršbo - pobot - pogoji za pobot terjatev - sporna terjatev - predhodno vprašanje glede razlage oziroma glede veljavnosti ali razlage prava evropskih skupnosti - prekinitev izvršilnega postopka - odmera stroškov
V postopku nasprotne izvršbe se obstoj sporne terjatve, ki se jo uveljavlja v pobot, ne more ugotavljati, še vedno gre namreč za izvršilni in ne pravdni postopek. Ugotavljanju takih dejstev izvršilni postopek ni namenjen in niti nima prilagojenih in ustreznih mehanizmov za tako postopanje. Uveljavljanje pobota je tako omejeno le na nesporne terjatve, to so terjatve, ki jih nasprotna stranka priznava oziroma so ugotovljene v že končanem pravdnem postopku.
Sodišče je pri presoji kriterijev za pobot, predvsem kriterija likvidnosti, upoštevalo veljavno slovensko pravo, to je določbe OZ, v povezavi s sodno prakso in pravno teorijo, in torej njegova odločitev ni bila odvisna od rešitve predhodnega vprašanja glede razlage oziroma glede veljavnosti prava Evropske unije. Sodišče druge stopnje je zato predlog upnika za postavitev predhodnega vprašanja zavrnilo.
Stroškov pri nasprotni izvršni ni mogoče odmerjati po določbah Odvetniške tarife, ki veljajo za pravna sredstva (nasprotna izvršba namreč ni pravno sredstvo), temveč po določbah, ki veljajo za obrazložene vloge.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00058470
ZPP člen 212, 213, 213/2, 226, 226/2, 254, 254/2, 254/3.. OZ člen 131, 131/1, 131/2.
odškodninska odgovornost delodajalca - poklicna bolezen - nepremoženjska škoda - vzročna zveza - predlog za postavitev novega izvedenca - listina v tujem jeziku
Izvedenec je strokovnjak na svojem področju in kot tak najbolje ve, katera metoda je najbolj primerna za določene meritve, ki jih opravlja, da lahko pripravi izvedensko mnenje. Izvedenec se tako sam odloči, po kateri metodi oziroma na kak način bo opravil meritve, ki jih potrebuje za izdelavo izvedenskega mnenja. Izvedenec je jasno obrazložil, zakaj metoda, ki jo izpostavlja tožnica (metoda s slikanjem), ne bi prispevala k drugačnim zaključkom. Glede na jasen zaključek izvedenca, da so tožničine zdravstvene težave posledica bolezni, na nastanek katere delovne aktivnosti niso imele vpliva niti niso povzročile njenega hitrejšega razvoja, pa opravljanje teh meritev niti ni bilo odločilnega pomena.
Zgolj nezadovoljstvo stranke oziroma njeno nestrinjanje z izvedenskim mnenjem ne zadošča za postavitev drugega izvedenca.
ustavitev izvršilnega postopka - ustavitev izvršbe - umik predloga za izvršbo - realizacija izvršbe - konec izvršilnega postopka - ugovor dolžnika - pravni interes dolžnika - odločanje o pravnem sredstvu - pravni interes za pritožbo
Ne glede na to, ali sodišče izvršilni postopek ustavi zaradi umika predloga za izvršbo ali zaradi realizacije izvršbe, ustavitev izvršilnega postopka ne pomeni nujno tudi konca izvršilnega postopka, ampak zgolj konec oprave izvršbe, torej konec opravljanja neposrednih dejanj izvršbe, za katera bodisi zaradi umika bodisi zaradi realizacije izvršbe ni več podlage. Če v takem primeru sodišče še ni odločilo o predhodno vloženih pravnih sredstvih, se postopek konča šele po tem, ko je pravnomočno odločeno o pravnih sredstvih, ki so bila vložena do trenutka ustavitve izvršbe, in ko stranke v postopku ne morejo več opravljati procesnih dejanj. Če o pravnih sredstvih stranke, torej tudi o ugovoru dolžnika, pred izdajo sklepa o ustavitvi postopka še ni bilo odločeno, izdani sklep o ustavitvi postopka ne pomeni ovire za odločanje o ugovoru dolžnika. Dejstvo ustavitve postopka samo po sebi tudi ne pomeni prenehanja dolžnikovega pravnega interesa za vsebinsko odločitev o ugovoru, ampak je odgovor na vprašanje, ali dolžnik kljub ustavitvi postopka še ima pravni interes za odločitev o ugovoru, odvisna od okoliščin konkretnega primera. Dolžniku ni mogoče odreči pravnega interesa za vsebinsko odločitev o ugovoru, če je bila izvršba že opravljena (kot je to bilo tudi v obravnavanem primeru). Ob takem ravnanju bi bila namreč dolžniku nedopustno odvzeta možnost za nasprotno izvršbo, saj bi bilo treba ugovor, za katerega dolžnik nima pravnega interesa, zavreči, sklep o izvršbi pa bi posledično ostal v veljavi in postal pravnomočen.
ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-1, 89/2.. Konvencija Mednarodne organizacije dela (MOD) št. 158 o prenehanju delovnega razmerja na pobudo delodajalca člen 4.
zloraba instituta odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - neutemeljen odpovedni razlog - ekonomski razlog
Dejanski razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi tožniku ni bilo prenehanje potreb po opravljanju določena dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi zaradi poslovnega razloga po 1. alineji prvega odstavka 89. člena ZDR-1, temveč ugotovljena dejstva kažejo na zlorabo instituta odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, zaradi česar je odpoved nezakonita.
izvršba na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa - nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom - ugovor dolžnika zoper novo izvršilno sredstvo - litispendenca
Izvršba s predlaganim novim sredstvom izvršbe ob izdaji sklepa z dne 19. 7. 2021 še ni bila v teku, prav tako izvršilni postopek še ni bil končan. Dejstvo, da sklep o izvršbi (v obsegu, v katerem je sodišče izvršbo pod točko I izreka dovolilo, in glede odločitve o stroških pod točko IV izreka sklepa o izvršbi) ob izdaji sklepa z dne 19. 7. 2021 še ni bil pravnomočen, pa ne vpliva na dopustnost izdaje sklepa o dovolitvi novega sredstva izvršbe. Tega je namreč skladno z določbo tretjega odstavka 34. člena ZIZ mogoče dovoliti kadarkoli po začetku izvršilnega postopka, vse do njegovega konca. Glede na obrazloženo tudi po presoji pritožbenega sodišča ni bilo ovir za dovolitev izvršbe z novim sredstvom izvršbe.
ZDR-1 člen 85, 85/1, 200, 200/2, 200/3, 200/4, 200/5.. ZDSS-1 člen 41, 41/5.. Kolektivna pogodba dejavnosti bančništva Slovenije (2011) člen 40.
zavrženje tožbe - pisno opozorilo na izpolnjevanje obveznosti - pravica do sodnega varstva - stroški postopka
Zakon ne predvideva sodnega varstva zoper opozorilo pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi, ampak je sodno varstvo predvideno le zoper morebitno kasneje podano redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga (tretji odstavek 200. člena ZDR). Opozorilo je namreč opredeljeno zgolj kot pogoj za morebitno kasnejšo podajo redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga, če bo delavec ponavljal kršitve, in za delavca nima drugih samostojnih pravnih posledic. V sodnem sporu, v katerem sodišče odloča o (ne)zakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga, pa odloča sodišče tudi o (ne)utemeljenosti predhodnega pisnega opozorila.