izključitev družbenika iz družbe - kršitev prepovedi konkurence - zloraba pravic
V obravnavanem primeru gre res za specifično zadevo, kjer se dejansko stanje delno razlikuje od dejanskega stanja v zadevah, ki so bile doslej obravnavane v sodni praksi, kjer je en družbenik na novo ustanovil konkurenčno družbo ali pa se na novo pridružil konkurenčni družbi. V predmetni zadevi je "konkurenčna" družba ves čas obstajala, ves čas je imela tudi registrirano konkurenčno dejavnost in se vsaj delno z njo tudi ukvarjala, vendar je šlo za dve družinski podjetji, ki si dejansko nista konkurirali, dejavnost ene družbe je bila podporna dejavnost drugi družbi, družbeniki in poslovodje so bili isti. Šele od trenutka, ko se je spremenila lastniška struktura, pa je položaj postal v bistvenem enak kot v primerih, ki jih je doslej obravnavala sodna praksa. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je toženec edini lastnik in poslovodja družbe, ki je od druge polovice 2020 družbi A. d.o.o. konkurenčna in ki ji celo prevzema stranke, pri čemer je toženec podatke o strankah pridobil od A. d.o.o. ter da tožencu razvoj in uspešno poslovanje A. d.o.o. ni več v interesu, ampak je svoje napore usmeril v poslovanje konkurenčne družbe. Na podlagi povedanega je pravilen tudi sklep, da je popolnoma porušeno razmerje medsebojnega zaupanja, ki je potrebno za doseganje ciljev družbe A. d.o.o..
IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL00059349
ZIZ člen 67, 67/1, 67/2, 68, 68/4, 69, 70. OZ člen 311. Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) člen 267. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 31, 31/7, 31/8.
nasprotna izvršba - pogoji za nasprotno izvršbo - pobot - pogoji za pobot terjatev - sporna terjatev - predhodno vprašanje glede razlage oziroma glede veljavnosti ali razlage prava evropskih skupnosti - prekinitev izvršilnega postopka - odmera stroškov
V postopku nasprotne izvršbe se obstoj sporne terjatve, ki se jo uveljavlja v pobot, ne more ugotavljati, še vedno gre namreč za izvršilni in ne pravdni postopek. Ugotavljanju takih dejstev izvršilni postopek ni namenjen in niti nima prilagojenih in ustreznih mehanizmov za tako postopanje. Uveljavljanje pobota je tako omejeno le na nesporne terjatve, to so terjatve, ki jih nasprotna stranka priznava oziroma so ugotovljene v že končanem pravdnem postopku.
Sodišče je pri presoji kriterijev za pobot, predvsem kriterija likvidnosti, upoštevalo veljavno slovensko pravo, to je določbe OZ, v povezavi s sodno prakso in pravno teorijo, in torej njegova odločitev ni bila odvisna od rešitve predhodnega vprašanja glede razlage oziroma glede veljavnosti prava Evropske unije. Sodišče druge stopnje je zato predlog upnika za postavitev predhodnega vprašanja zavrnilo.
Stroškov pri nasprotni izvršni ni mogoče odmerjati po določbah Odvetniške tarife, ki veljajo za pravna sredstva (nasprotna izvršba namreč ni pravno sredstvo), temveč po določbah, ki veljajo za obrazložene vloge.
IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00059383
URS člen 2, 14, 23, 33, 156. ZIZ člen 17, 22. Uredba Sveta (ES) št. 2866/98 z dne 31. decembra 1998 o menjalnih razmerjih med eurom in valutami držav članic, ki sprejmejo euro (1998) člen 1, 2. ZUE člen 13, 13/1, 18, 18/1. OZ člen 378, 378/2, 380, 380/2. ZOR člen 399, 399/4. ZUstS člen 23. ZVPSBNO člen 1.
izvršilni naslov - načelo formalne legalitete - obresti - devizna klavzula - domača valuta - enaka obravnava - obrestna mera - zahteva za presojo ustavnosti - prekinitev postopka - neskladnost zakona z ustavo - kršitev načela enakosti pred zakonom - pravica do sodnega varstva - prekinitev postopka do odločitve Ustavnega sodišča - dolgotrajnost sodnega postopka - načelo pravne države
V kolikor sedaj pritožnik v pritožbi zatrjuje nedopusten poseg v načelo enakosti pred zakonom in s tem kršitev 14. člena Ustave Republike Slovenije, ko zatrjuje, da sodišče ni enako obravnavalo obrestne zahtevke upnikov, ki so od dolžnikov uveljavljali terjatev z devizno klavzulo, s tistimi, ki so imeli terjatev v domači valuti, je pritožniku pojasniti, da bi moral kršitev tega ustavnega načela oziroma ustavne pravice uveljavljati v postopku, iz katerega izvršilni naslov izhaja, ne pa sedaj v izvršilnem postopku, ker izvršilno sodišče le prisilno izvršuje plačilo terjatev, ki izhajajo iz izvršilnih naslovov, v sam izvršilni naslov pa ne more posegati. V konkretnem izvršilnem postopku izvršilno sodišče glede na samo dikcijo izreka izvršilnega naslova, kjer je višina obrestne mere že dokončno določena, neposredno ne uporablja četrtega odstavka 399. člena ZOR, zato ni podlage, da bi sprožilo postopek za oceno ustavnosti četrtega odstavka 399. člena ZOR. Kolikor je namreč upnik menil, da izvršilni naslov temelji na neustavnem določilu četrtega odstavka 399. člena ZOR, bi moral že v postopku, iz katerega izhaja izvršilni naslov, uveljavljati kršitev te ustavne pravice in v pravdnem postopku postaviti zahtevo za prekinitev postopka in vložitev zahteve za za oceno ustavnosti četrtega odstavka 399. člena ZOR.
Iz 156. člena Ustave Republike Slovenije in 23. člena Zakona o ustavnem sodišču jasno izhaja, da sodišče ni dolžno vedno, kadar katera od strank zahteva, prekiniti postopka. Tako je dolžno ravnati le tedaj, ko samo dvomi o tem, da je zakon, ki bi ga moralo uporabiti, neskladen z Ustavo RS.
Izvršilni postopek je res trajal dolgo, vendar pa je upniku dana pravica, v kolikor izkaže nesorazmerno dolgo trajanja postopka in odškodninsko odgovornost Republike Slovenije zaradi ravnanja sodišča, da doseže zadoščenje po Zakonu o varstvu pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja.
nov predlog za oprostitev plačila sodne takse - obravnavanje predloga - zavrženje predloga
Nov predlog za oprostitev plačila sodne takse je mogoče obravnavati, če stranka navaja ali izkaže spremenjene okoliščine od pravnomočne odločitve o prvotnem predlogu. A to je mogoče le v primeru, če prvotnemu predlogu ni ugodeno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00059323
ZIZ člen 24, 24/4, 55, 55/1, 55/1-12, 56a, 59, 59/1. SPZ člen 142, 142/1, 142/2. ZZK-1 člen 91, 92. ZPP člen 339, 339/1, 339/2, 339/2-8, 340.
hipotekarni dolžnik - pravno nasledstvo - prehod terjatve - ugovor novega dolžnika - tožba za ugotovitev nedopustnosti izvršbe na nepremičnino - impugnacijski ugovor - neveljavnost vknjižbe hipoteke - skupno premoženje zakoncev - posebno premoženje zakonca - neizvedba dokaza
Ugovorno in pritožbeno uveljavljano dejstvo, da dolžnica, ki je po podatkih zemljiške knjige pridobila lastninsko pravico na nepremičnini po vknjižbi pogodbene zastavne pravice in zaznambe neposrednosti izvršljivosti notarskega zapisa, ni bila v pogodbenem razmerju z upnikom in se sama ni neposredno zavezala k izpolnitvi dolga po izvršilnem naslovu, na veljavnost in izvršljivost le-tega nima nobenega vpliva in ne predstavlja ovire, da se upnik poplača iz kupnine, dosežene s prodajo zastavljene nepremičnine.
Dolžnica ob opisanem zemljiškoknjižnem stanju v tem izvršilnem postopku ne more uspeti z uveljavljanjem, da je bila že v času pridobitve hipoteke bodisi solastnica te nepremičnine na originarni podlagi iz naslova skupnega premoženja bodisi izključna lastnica iz naslova njenega posebnega premoženja (kot sama s seboj v nasprotju navaja v ugovoru in pritožbi). Ugotavljanju takih dejstev namreč izvršilni postopek ni namenjen in niti nima prilagojenih in ustreznih mehanizmov za tako postopanje. Nikakor pa to ne pomeni, da jih ne more uveljavljati v tožbi na ugotovitev nedopustnosti izvršbe po 59. členu ZIZ.
Prav tako dolžnica v tem izvršilnem postopku ne more uspešno uveljavljati ugovornega razloga, da je ustanovljena hipoteka neveljavna, ker je prvotni dolžnik brez njenega soglasja in brez njene seznanjenosti s svojim poslovanjem obremenil skupno premoženje oziroma posebno premoženje dolžnice. Tudi te navedbe so namreč lahko le predmet pravdnega postopka, v katerem bi dolžnica uveljavljala neveljavnost na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa vknjižene hipoteke.
Izpodbijani sklep je sklep o popravi, ki ga predsednik senata oziroma razpravljajoči sodnik izda, da popravi napake v imenih in številkah ter druge očitne pisne in računske pomote, pomanjkljivosti glede oblike in neskladnost prepisa sodne odločbe z izvirnikom (prvi odstavek 328. člena ZPP).
ZPIZ-2 člen 11, 27, 27/4, 27/5, 37, 37/6, 39a, 39a/1, 39a/2, 39a/5, 140, 140/6, 178, 391/1, 394.. ZUP člen 7, 147.. ZPP člen 13.
pravica do delne pokojnine - odmera starostne pokojnine - vezanost sodišča na pravnomočno upravno odločbo - zmotna uporaba materialnega prava
V primeru priznanja pravice do izplačevanja 20 % starostne pokojnine je zavarovanec, če se za to odloči, do izplačevanja upravičen od prvega naslednjega dne po vložitvi zahteve (39. a člen ZPIZ-2). Ne gre torej za odločanje organa po uradni dolžnosti, temveč izključno na zahtevo stranke. Šele 27. 2. 2019 je tožnik vložil vlogo za (ponovno) priznanje pravice do 20 % starostne pokojnine, zato do nje pred 28. 2. 2019 ne more biti upravičen.
Tožena stranka je pravilno upoštevala, da je tožnik po določbi šestega odstavka 37. člena ZPIZ-2 upravičen do ugodnejšega vrednotenja pokojninske dobe brez dokupa zgolj za 1 % (tj. za 3 mesece pokojninske dobe brez dokupa), ker se je 1. 1. 2016 ponovno v obvezno zavarovanje vključil po prekinitvi zavarovanja 31. 12. 2015. Za takšen zaključek daje podlago gramatikalna razlaga besedne zveze iz šestega odstavka 37. člena ZPIZ-2 „in ostane vključen v obvezno zavarovanje“. Glede na pomen besede „ostati“ (ne prenehati biti) po Slovarju slovenskega knjižnega jezika ni pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da enodnevna prekinitev obveznega zavarovanja ni bistvena.
ukrepi za varstvo koristi otroka - začasna odredba - pogoji za začasno odredbo - izvajanje stikov
Pravni zaključki sodišča prve stopnje, s katerimi je to utemeljilo potrebnost izdane začasne odredbe za začasno varstvo koristi otrok, ne predstavljajo zakonskih pogojev, ob izpolnitvi katerih je dopusten izrek začasne odredbe.
ZFPPIPP člen 14, 14/4-2. ZPP člen 13, 67, 70, 70-6, 206, 206/1, 319.
stečajni postopek - sklep o začetku stečajnega postopka - prekinitev postopka - predhodno vprašanje - delegacija pristojnosti - insolventnost - izločitev sodnika - nepristranskost sodnika - plačilo prispevkov iz delovnega razmerja - plačilo prispevkov s strani delodajalca - neplačane davčne obveznosti - objektivni test - subjektivni test - subjektivna in objektivna pristranskost - procesno vodstvo - res iudicata - neizpodbojna domneva insolventnosti
Pritožbeni očitki, ki merijo na nepristranskost sodnice sodišča prve stopnje in naj bi vzbujale dvom v njeno nepristransko odločitev, so usmerjeni v procesno vodstvo sodnice (v (ne)izvajanje dokazov ter odločanje o predlogu dolžnika za prekinitev postopka oziroma njegovo zavrnitev), ki je odločala na prvi stopnji o predlogu za začetek stečajnega postopka ter v obrazložitev izpodbijanega sklepa. To pa samo po sebi ne more vzbujati dvoma o nepristranskosti sodnice, temveč gre lahko kvečjemu za pritožbene razloge kršitve določb postopka.
Vse pritožbene navedbe, ki se nanašajo na utemeljenost odškodninske terjatve so za odločitev o pritožbi pravno nepomembne. Gre za pravnomočno rešeno stvar (res iudicata), zato o njej sodišče v postopku odločanja o začetku stečajnega postopka nad dolžnikom kot o predhodnem vprašanju ne more in ne sme več odločati. Sodno varstvo je lahko učinkovito le, če se s sodno odločbo ne odpravlja samo negotovost, ki je obstajala do njene izdaje, temveč mora biti tudi trden temelj za bodoči razvoj pravnih razmerij. To trdnost oziroma avtoriteto daje sodni odločbi pravnomočnost. Zato postane pravno razmerje, na katero se sodna odločba nanaša, z njeno pravnomočnostjo "pravno utrjeno", tako da se lahko prizadeti pravni subjekti na to lahko zanesejo. S tem se krepi zaupanje v pravni red in zagotavlja varstvo pridobljenih pravic.
ZFPPIPP ne loči položaja, ko niso plačani davki in prispevki lastnikov dolžnika, ki so pri njem zaposleni, od vseh ostalih zaposlenih. Neizpodbojna domneva iz 2. točke četrtega odstavka 14. člena ZFPPIPP velja enako za vse zaposlene, ne glede na njihov status, ki ga imajo pri pravni osebi.
Pritožniki bi zakonsko domnevo lahko uspešno izpodbili le, če bi trdili in dokazali, da na dan vložitve predloga za začetek stečajnega postopka dolžnik nima neporavnanih obveznosti za plačilo davkov in prispevkov, ki jih mora obračunati ali plačati hkrati s plačilom plač delavcem.
KMETIJSKA ZEMLJIŠČA - LASTNINJENJE - STAVBNA ZEMLJIŠČA - STVARNO PRAVO
VSK00058112
ZSKZ člen 14. 16.a.. ZSZ člen 1.
pridobitev lastninske pravice - pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona - lastninjenje kmetijskih zemljišč - naknadna sprememba namembnosti zemljišča - funkcionalno zemljišče k stavbi - stavbno zemljišče - pozidanost zemljišča
Pritožbeno zavzemanje, ki ga je moč strniti v tezo, da je nelegalna pozidava (že sama po sebi oziroma kot izvršeno dejstvo) privedla do tega, da je kmetijsko zemljišče postalo (zazidano) stavbno zemljišče, je pravno zmotno. V tej smeri določbe druge alineje 1. člena ZSZ/1984 ni mogoče razlagati.
Ker je bil noveliran prostorski akt sprejet ravno zaradi ex post legalizacije že obstoječe stavbe, je po oceni pritožbenega sodišča sprejemljivo, da se kot stavbno zemljišče opredeli ustrezno zaokrožena celota okrog stavbe B, torej njeno stavbišče skupaj s t.i. funkcionalnim zemljiščem.
Načelo ekonomičnosti postopka (t. i. stroškovni in časovni prihranek na katerega se sklicuje sodišče prve stopnje) ne predstavlja nobenega izmed razlogov za prekinitev postopka. Razlogov za prekinitev postopka ni mogoče širiti izven tistih razlogov, ki so taksativno našteti v zakonu.
OZ člen 139, 190, 190/3.. ZUTD člen 65a, 129, 129/1, 129/1-9, 140, 140/1.
vračilo denarnega nadomestila prejetega za čas brezposelnosti - načelo specialnosti
Napačno je razlogovanje sodišča, da ker 140. člen ZUTD izrecno ne ureja vračila denarnega nadomestila zaradi "znižanja denarnega nadomestila", tožnik ni upravičen od toženke zahtevati vračilo preveč izplačanega denarnega nadomestila za primer brezposelnosti. Načelo specialnosti se uporabi v primerih, ko in če nek specialni predpis ureja določen pravni položaj drugače od splošnega predpisa, ne pa tudi če nekega pravnega položaja sploh ne ureja. Kot pravilno izpostavlja tožnik bi bilo nesprejemljivo razlogovanje, da zakon ob ugotovitvi obstoja zakonsko opredeljenega krivdnega razloga ureja znižanje denarnega nadomestila, a hkrati ne omogoča vračila sredstev, ki so bila izplačana po pomoti. Pravilno je tolmačenje, da mora sodišče presojati upravičenost do vračila zneska po vseh veljavnih predpisih, ki bi lahko predstavljali pravno podlago za vračilo denarnega nadomestila. Nikjer ni namreč predpisano, da ob splošnih pogojih ne velja uporaba določbe 190. člena OZ. Takšno tolmačenje bi prišlo v poštev le v primeru, če bi določbe ZUTD izključile uporabo določbe 190. člena OZ
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00056904
SZ-1 člen 42, 42/1, 44, 44/1, 63, 63/2. SPZ člen 119, 119/2, 119/4, 119/5. ZIZ člen 62, 62/2.
upravljanje večstanovajskih stavb - razmerja med etažnimi lastniki - rezervni sklad - sredstva rezervnega sklada - vodenje sredstev računa rezervnega sklada - dolžnost plačevanja v rezervni sklad - izterjava sredstev za rezervni sklad - aktivna legitimacija v primeru neplačila v rezervni sklad - skupnost etažnih lastnikov - aktivna legitimacija etažnih lastnikov - oblikovanje tožbenega zahtevka - nakazilo na račun upravnika - nepravilno postavljen tožbeni zahtevek - namenska poraba sredstev - poseben transakcijski račun - materialno procesno vodstvo - spor majhne vrednosti - izvršba na podlagi verodostojne listine - predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine - upravnik večstanovanjske stavbe - zamenjava upravnika - razmerje med upravnikom in etažnimi lastniki - aktivna legitimacija upravnika večstanovanjske stavbe - postopek po ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine kot tožba v pravdnem postopku - tožba - sestavine tožbe - prva pripravljalna vloga - enotna obravnava - trditvena in dokazna podlaga - dopolnitev tožbe
V pravdnem postopku, ki se nadaljuje po dolžnikovem ugovoru zoper sklep o izvršbi, tvori tožbo predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine skupaj s prvo pripravljalno vlogo.
Tožeča stranka bi morala zahtevati plačilo na poseben transakcijski račun etažnih lastnikov, kjer se zbirajo sredstva rezervnega sklada, in ne na račun upravnika.
Razpolagalna sposobnost etažnih lastnikov je zaradi stroge namenskosti in nepovratnosti sredstev rezervnega sklada zelo omejena. Kakršen koli prenos materialnopravnih upravičenj etažnih lastnikov na sredstvih rezervnega sklada mimo dovoljenih namenov uporabe, ki so izrecno in kogentno določeni, ni dovoljen.
zavrženje obtožnega predloga - oškodovanec kot tožilec - obtožni predlog - razlogi sklepa - neskladje s podatki spisa - dejanje ni kaznivo dejanje - utemeljen sum - razveljavitev sklepa
Obstoj obtožnega predloga je za obravnavo zadeve odločilnega pomena, saj vložitev obtožnega predloga s strani upravičenega tožilca v skrajšanem postopku pred okrajnim sodiščem pomeni začetek kazenskega pregona in je v nadaljevanju predmet formalnega in materialnega preizkusa.
Sodišče prve stopnje svoje zaključke v obrazložitvi izpodbijanega sklepa utemeljilo tako na podlagi 1. kot tudi 4. točke prvega odstavka 277. člena v zvezi s prvim odstavkom 437. člena ZKP, čeprav zavrženje obtožnega predloga iz obeh razlogov hkrati ni mogoče.
oprostitev plačila sodne takse pravne osebe - sodna taksa za ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - finančno, likvidnostno in premoženjsko stanje pravne osebe
Sodna taksa za ugovor po plačilnem nalogu znaša 55,00 EUR. Glede na četrti odstavek 11. člena ZST-1 bi lahko bil dolžnik oproščen plačila sodne takse v presežku nad 44,00 EUR, to je 11,00 EUR. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da v ugotovljenih dejanskih okoliščinah ta ne predstavlja zneska, zaradi katerega bi bila ogrožena dejavnost dolžnika.
DZ člen 7, 7/4, 8, 184, 184/3, 267, 267/1. ZNP-1 člen 110.
postavitev skrbnika za posebni primer mladoletnikom - korist mladoletnega otroka - otrok, oddan v rejništvo - bančni račun - obveznost preživljanja otroka v primeru izrečenega ukrepa - določitev preživnine
V obravnavani zadevi teče postopek za določitev preživnine, saj je bil mld. A. nameščen v rejniško družino. Določitev preživnine je v dani situaciji mld. A. nedvomno v korist, kot mu je v korist postavitev skrbnika za posebni primer, ki ima nalogo odpreti račun na njegovo ime in skrbeti za razpolaganje s preživnino. Sodišče prve stopnje je tako, ob pravilni uporabi materialnih in procesnih določb (prvi odstavek 267. člena DZ; tretji odstavek 184. člena DZ; 110. člen ZNP-1), povsem ustrezno zaščitilo mld. A. s tem, da mu je določilo skrbnika za posebni primer.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00058470
ZPP člen 212, 213, 213/2, 226, 226/2, 254, 254/2, 254/3.. OZ člen 131, 131/1, 131/2.
odškodninska odgovornost delodajalca - poklicna bolezen - nepremoženjska škoda - vzročna zveza - predlog za postavitev novega izvedenca - listina v tujem jeziku
Izvedenec je strokovnjak na svojem področju in kot tak najbolje ve, katera metoda je najbolj primerna za določene meritve, ki jih opravlja, da lahko pripravi izvedensko mnenje. Izvedenec se tako sam odloči, po kateri metodi oziroma na kak način bo opravil meritve, ki jih potrebuje za izdelavo izvedenskega mnenja. Izvedenec je jasno obrazložil, zakaj metoda, ki jo izpostavlja tožnica (metoda s slikanjem), ne bi prispevala k drugačnim zaključkom. Glede na jasen zaključek izvedenca, da so tožničine zdravstvene težave posledica bolezni, na nastanek katere delovne aktivnosti niso imele vpliva niti niso povzročile njenega hitrejšega razvoja, pa opravljanje teh meritev niti ni bilo odločilnega pomena.
Zgolj nezadovoljstvo stranke oziroma njeno nestrinjanje z izvedenskim mnenjem ne zadošča za postavitev drugega izvedenca.
ZDR-1 člen 118, 118/1, 118/2.. ZUJIK člen 47a.. URS člen 2, 14, 49.. ZPP člen 337, 337/1, 362, 362/2.
ugotovitev obstoja delovnega razmerja - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi - datum sodne razveze - nova dejstva in dokazi v ponovljenem postopku - višina denarnega povračila
Kriterija trajanja delavčeve zaposlitve iz 118. člena ZDR-1 ni mogoče razlagati tako, da se pri tem upošteva tudi obdobje priznanega trajanja delovnega razmerja s sodbo sodišča. Dejstvo, da sta pravdni stranki s pogodbo o zaposlitvi z dne 20. 5. 2020 vzpostavili delovno razmerje in ga tudi izvrševali, pri tem ne igra nobene vloge, saj je ta vzpostavitev delovnega razmerja temeljila na pravnomočni sodbi sodišča v prvotnem sojenju. Čas od nezakonitega prenehanja delovnega razmerja do sodne razveze se upošteva v okviru kriterija "pravic, ki jih je delavec uveljavil za čas do prenehanja delovnega razmerja", in sicer kot protiutež prvim trem kriterijem iz drugega odstavka 118. člena ZDR-1 - daljše kot je to obdobje oziroma več pravic, kot je delavec uveljavil, manjše je povračilo in obratno.
Ob upoštevanju trajanja zaposlitve tožnice pri toženi stranki (tri leta), dobrih zaposlitvenih možnosti tožnice in okoliščin, ki so privedle do nezakonitosti prenehanja delovnega razmerja, ter upoštevaje priznane pravice do prenehanja pogodbe o zaposlitvi za obdobje več kot treh let, pritožbeno sodišče ocenjuje, da je primerno denarno povračilo 6.860,43 EUR (tri plače).
prekinitev postopka zaradi prenehanja družbe - nadaljevanje postopka, prekinjenega zaradi izbrisa družbe - nadaljevanje postopka z družbenikom izbrisane družbe - sklep o prekinitvi postopka - izdaja sklepa o nadaljevanju postopka
Postopek se prekine, če stranka, ki je pravna oseba, preneha obstajati oziroma če ji pristojni organ pravnomočno prepove delovanje. V konkretnem primeru je prekinitveni razlog nastal po izdaji sklepa o zavrženju tožbe, a pred njegovo pravnomočnostjo. Sklep o nadaljevanju postopka je pravilen. Ugotovljeni razlog za prekinitev postopka nastane po samem zakonu, ne glede na to, ali je bil izdan sklep o prekinitvi postopka.
Ker je tožnik kot edini družbenik izbrisane pravne osebe sodišče z vlogo z dne 13. 3. 2021 obvestil, da prevzema pravdni postopek, je odločitev o nadaljevanju postopka skladna z določbo prvega odstavka 208. člena ZPP.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSM00057424
Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) člen 12, 114, 114/3, 169.. Listina evropske unije o temeljnih pravicah člen 38, 47.. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 3, 4, 5, 7(1), 8.. ZPP člen 4, 5, 72, 72/2, 236a, 236a/6, 356.. ZVPot člen 22, 23, 24.
varstvo potrošnikov - potrošniška kreditna pogodba - ničnost pogodbe - posojilo v tuji valuti - dolgoročni kredit v CHF - nejasni pogodbeni pogoji - nepošten pogodbeni pogoj - valutna klavzula - valutno tveganje - pojasnilna dolžnost banke - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - prenos direktive - obrazloženost zavrnitve dokaznega predloga - pravica do izjave - zaslišanje priče - načelo neposrednosti izvajanja dokazov - izločitev sodnika - novo sojenje pred drugim sodnikom - slaba vera banke
US RS je poudarilo, da pojasnilna dolžnost ne pomeni zahteve po točno določenem načinu informiranja, vendar je na podlagi izoblikovanih meril SEU, ključno, da ima povprečen potrošnik na voljo takšne informacije, ki mu omogočajo, da je zmožen oceniti dejansko tveganje, ki ga s podpisom kreditne pogodbe sprejema. To se v primeru kreditne pogodbe z valutno klavzulo (ob hkratni tuji variabilni obrestni meri) izraža predvsem v potencialnem povečanju njegovih kreditnih obveznosti. Pojasnilo mora vsebovati vsaj vpliv zelo velike depreciacije domače valute (in povečanje tujih obrestnih mer) na obroke za odplačilo kredita.