odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove - poslovni razlog - voznik - navidezni odpovedni razlog
Splet okoliščin kaže na to, da odločitev o odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožniku ni bila posledica potrebe po boljši organizaciji dela pri toženi stranki. Sosledje dogodkov v zvezi s prvo in drugo odpovedjo pogodbe o zaposlitvi ter ugotovitve sodišča prve stopnje, da je bil tožnik zaradi opozarjanja na nepravilnosti in pogoste bolniške odsotnosti za toženo stranko moteč delavec, jasno in nedvoumno kaže na zaključek o navideznosti poslovnega razloga, ustvarjenega zgolj z namenom, da se odpove pogodba o zaposlitvi tožniku. Navedeno pa utemeljuje zaključek sodišča prve stopnje, da tožena stranka ni dokazala utemeljenega razloga za izpodbijano odpoved pogodbe o zaposlitvi (drugi odstavek 89. člena ZDR-1).
Ker je tožnica umaknila že vloženo pritožbo, preden je pritožbeno sodišče odločilo o njej, je pritožbeno sodišče s tem sklepom umik pritožbe vzelo na znanje.
prekinitev postopka zaradi prenehanja družbe - nadaljevanje postopka, prekinjenega zaradi izbrisa družbe - nadaljevanje postopka z družbenikom izbrisane družbe - sklep o prekinitvi postopka - izdaja sklepa o nadaljevanju postopka
Postopek se prekine, če stranka, ki je pravna oseba, preneha obstajati oziroma če ji pristojni organ pravnomočno prepove delovanje. V konkretnem primeru je prekinitveni razlog nastal po izdaji sklepa o zavrženju tožbe, a pred njegovo pravnomočnostjo. Sklep o nadaljevanju postopka je pravilen. Ugotovljeni razlog za prekinitev postopka nastane po samem zakonu, ne glede na to, ali je bil izdan sklep o prekinitvi postopka.
Ker je tožnik kot edini družbenik izbrisane pravne osebe sodišče z vlogo z dne 13. 3. 2021 obvestil, da prevzema pravdni postopek, je odločitev o nadaljevanju postopka skladna z določbo prvega odstavka 208. člena ZPP.
ZST-1 člen 11, 11/1, 11/2, 11/5, 11/6. ZBPP člen 13, 13/2.
pogoji za oprostitev plačila sodne takse - delna oprostitev plačila sodne takse - obročno odplačilo sodne takse - minimalni dohodek prosilca - dodatki k plači - dodatki zaradi posebnih pogojev dela - cenzus za denarno socialno pomoč - presežen cenzus
Glede na to, da iz plačilne liste, ki jo je predložila tožeča stranka sama, in sicer za mesec september 2020, izhaja, da je tudi v tem mesecu tožeča stranka prejemala iste kategorije dodatkov kot v mesecih november in december 2021, je moč zaključiti, da tožeča stranka poleg rednega dela, zaradi organizacije dela na njenem službenem mestu, prejema tudi različne dodatke. Glede na to, da tožeča stranka ni navedla, kolikšna je konkretna višina nagrade, ki naj bi jo prejela v mesecu januarju 2022 iz naslova epidemije COVID, zlasti pa tega ni izkazala z nobeno listino, sodišče prve stopnje tega ni moglo upoštevati.
obrazložitev zavrnitve dokaznih predlogov - nedovoljena vnaprejšnja dokazna ocena - zloraba instituta odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Argument, da je dejansko stanje v zadostni meri razjasnjeno in da dokazi niso potrebni glede na izpovedi zakonitega zastopnika toženke in prič, pa tudi listinske (neimenovane) dokaze, bi prišel v poštev le v primeru, če bi bilo s temi dokazi že ugotovljeno tisto, kar je tožnica želela dokazati. Ne velja pa tudi obratno. Eventualno prepričanje sodišča, da ni prišlo do novih zaposlitev in da odpoved ne predstavlja povračilnega ukrepa, sodišča ne odvezuje obveznosti, da izvede dokaz, s katerim tožnica želi dokazati ravno nasprotno. Drugačno stališče pomeni nedopustno vnaprejšnjo dokazno oceno, ki stranki jemlje možnost obravnavanja pred sodiščem.
OZ člen 165, 171, 179, 182, 299, 921, 943, 956.. ZPP člen 212.
plačilo odškodnine za nepremoženjsko škodo - delovna nezgoda (nesreča pri delu) - zavarovalna pogodba - soprispevek oškodovanca k nastanku škode - odmera višine odškodnine za nepremoženjsko škodo - predhodne degenerativne spremembe - prekoračitev trditvene podlage - direktna tožba oškodovanca - tek zakonskih zamudnih obresti
Pritrditi je pritožbi tožnika, da je sodišče prve stopnje napačno odločilo o njegovem soprispevku k nastali nezgodi v višini 40,00 %.
Merila za odmero odškodnine za nepremoženjsko škodo so določena v 179. členu in v 182. členu OZ. Temeljni načeli za odmero te odškodnine, vsebovani v zakonu, sta načelo individualizacije in načelo objektivne pogojenosti višine odškodnine.
ZIZ člen 15. ZPP člen 116, 116/1, 154, 154/1, 165, 165/2, 365, 365/1, 365/1-3.
premičninska izvršba - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - prepozen predlog - zamuda roka - bolezen pooblaščenca odvetnika med tekom roka za vložitev pravnega sredstva - neupravičen razlog - stroški postopka
Po pojasnjenem ni šlo za nepredvideno, nenadno poslabšanje zdravstvenega stanja, ampak v času pooblastitve znano okoliščino, ki že zato ne more biti opravičljiva. Iz spisa izhaja, da so bila sodna pisanja do navedene pooblastitve vročana dolžniku osebno. Četudi pa bi dolžnik sodeloval z istim odvetnikom že pred navedeno pooblastitvijo, kot navaja v pritožbi, pa bi moral ustrezno skrben pooblaščenec takoj, ko je zbolel, dolžnika obvestiti o svojem zdravstvenem stanju, da se obrne na drugega odvetnika, ali zagotoviti substitucijo. Ker tega ni storil, je zamudil rok za pritožbo zoper sklep z dne 21. 12. 2021 iz neupravičenega razloga.
Glede obtoženega A. A. je sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti ravnalo na podlagi določbe 387. člena ZKP, po kateri mora pritožbeno sodišče, kadar odloči v korist enega obdolženca, enako ravnati tudi v korist soobdolžencev, ki se niso pritožili ali se niso pritožili v smeri, v kateri se je pritožil obdolženec, v korist katerega je odločilo pritožbeno sodišče. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je uporaba t. i. beneficium cohaesionis (t. i. privilegij pridruženja) upoštevna, ker gre za soobtožena, ki jima je bila v istem postopku izdana ena sodba.
Sodišče prve stopnje je sprejelo priznanje krivde od obeh obtožencev in ju spoznalo za kriva kaznivega dejanja ropa v sostorilstvu po prvem odstavku 206. člena v zvezi z drugim odstavkom 20. člena KZ-1, kljub temu, da je v opisu kaznivega dejanja med drugim navedeno, da je obtoženi B. B. z nožem v rokah stekel za oškodovancem in ko se je le-ta ustavil pri Kavalirju, z nožem v rokah zagrozil rekoč, "vrni denar, vrni 250 EUR, daj mi vse" in mu pri tem nož pritisnil pred obraz. Tako izrečena grožnja nakazuje na drugo kaznivo dejanje kot pa je dejanje pravno opredelilo sodišče prve stopnje, ko je obtoženca spoznalo za kriva kaznivega dejanja ropa po prvem odstavku 206. člena KZ-1 v zvezi z drugim odstavkom 20. člena KZ-1. Iz opisa kaznivega dejanja se torej nakazuje, da bi lahko šlo pri predmetnem kaznivem dejanju za nedovoljeno izterjavo dolga, ki je zasnovana kot posebna kvalificirana oblika kaznivega dejanja samovoljnosti po četrtem odstavku 310. člena KZ-1.
ZFPPIPP člen 226, 226/4, 226/4-5, 226/4-6. ZSZ člen 62.
stečajni postopek - ločitvena pravica - ločitveni upnik - razdelitvena masa - unovčenje in razdelitev posebne razdelitvene mase - razdelitev posebne razdelitvene mase - končni načrt posebne razdelitvene mase - nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - odmera NUSZ - strošek stečajnega postopka - posebna stečajna masa - stroški posebne razdelitvene mase - dejanje pred začetkom stečaja - načrt razdelitve posebne stečajne mase - stroški upravljanja premoženja
Neposredni strošek NUSZ, ki bremeni konkretno posebno stečajno maso, je lahko le tisti del NUSZ, ki v razmerju do celotno odmerjenega NUSZ odpade prav in samo na tisti konkretni del nepremičnin, na katerem so se nahajale premičnine, ki so tvorile to posebno stečajno maso.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODVETNIŠTVO - SODNE TAKSE
VSL00059054
ZPP člen 154, 155, 155/1. ZOdv člen 2, 2/2. ZST-1 člen 18. Odvetniška tarifa (2015) člen 10, 10/3, 10/4. Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku (2003) člen 2, 2-2.
povrnitev pravdnih stroškov - obseg povrnitve stroškov - zastopanje stranke v postopku - zastopanje proti plačilu - zastopanje po odvetniku - prenehanje opravljanja dejavnosti odvetnika - nagrada in stroški odvetnika - kilometrina - potni stroški pooblaščenca - izbira odvetnika izven kraja sedeža sodišča - izjema - opravičeni razlogi - sodna taksa - načelo enkratnega plačila sodne takse - obseg plačila takse za pravna sredstva - sodna taksa za pritožbo - plačilo sodne takse za pritožbo v ponovljenem postopku - sodna taksa za novo pritožbo
Pritožbeno sodišče je znesek stroškov, ki jih tožnica dolguje tožencem, znižalo za stroške zastopanja prvotnega pooblaščenca v času od 1. 9. 2017 do vključno 11. 5. 2021, ko ta ni bil več odvetnik, in za potne stroške obeh pooblaščencev.
predlog za oprostitev plačila takse - pogoji za oprostitev in odlog plačila sodne takse
Tožnik glede na ugotovljeno premoženjsko stanje ne izpolnjuje pogojev za oprostitev plačila sodnih taks v tem postopku. Zaradi siceršnjega slabšega finančnega stanje mu je bilo odloženo plačilo takse.
prekinitev zapuščinskega postopka - napotitev dedičev na pravdo - manj verjetna pravica dediča - spor o tem, ali kakšno premoženje spada v zapuščino - razpolaganje dediča z zapuščino - izločitveni zahtevek dedičev - pravni interes - ugotovitven tožba - prehod zapuščine na dediča - litispendenca
Zmotno je naziranje sodišča, da zakoniti dedič nima pravnega interesa za ugotovitveno tožbo, da navedeni znesek ne spada v zapuščino. Če dediča na pravdo z ugotovitvenim zahtevkom napoti zapuščinsko sodišče, se pravni interes dediča predpostavlja. Izkazan je s pravnomočnostjo napotitvenega sklepa in mu ga ni treba posebej izkazovati.
Ob nespornem dejstvu, da je zakoniti dedič dvignil sredstva z bančnega računa zapustnice po njeni smrti, je izpodbijani sklep o napotitvi na pravdo napačen. V času smrti zapustnice so bila sredstva na njenem računu še njena. Tvorila so zapuščino. V obravnavanem primeru je manj verjetna pravica zakonitega dediča, ki trdi, da so bila sredstva njegova. Na pravdo je treba napotiti njega in ne zakonite dedinje. Njena pravica, oprta na zakon, je v obravnavanem primeru bolj verjetna od pravice zakonitega dediča, ki je dvignil sredstva z materinega računa po njeni smrti.
branje listin - zaslišanje priče - branje zapisnikov o zaslišanju prič - načelo neposrednosti izvajanja dokazov - zaslišanje prič v drugem postopku - soglasje za branje zapisnikov
Da bi sodišče lahko uporabilo določbe drugega odstavka 340. člena ZKP (branje zapisnika o zaslišanju priče s soglasjem strank), bi priča morala biti zaslišana v tem kazenskem postopku, kar pa ni bila. Zaslišana je bila v pravdnem postopku, za branje zapisnika o zaslišanju priče v pravdi soglasje strank, skladno s 339. členom ZKP, ni potrebno. Obramba pa se z branjem pričanja iz pravdnega postopka neposrednemu zaslišanju te priče v kazenskem postopku ni odpovedala.
premoženje stečajnega dolžnika - prodaja premoženja stečajnega dolžnika - način prodaje premoženja stečajnega dolžnika - prodaja terjatve - sporna terjatev
Prodaja terjatev, ki jih ima stečajni dolžnik do svojih dolžnikov, predstavlja enega od načinov unovčevanja stečajne mase. Predmet prodaje je lahko tudi sporna terjatev.
nasilje v družini - ukrepi za preprečevanje nasilja v družini - obnova postopka
Obnova postopka je dovoljena le zoper odločbe, s katerimi se meritorno urejajo razmerja. S sklepom, s katerim odloči o predlogu za izrek ukrepa po ZPND, sodišče razmerij med udeleženci postopka ne uredi meritorno. Gre za postopek, ki je po svojih bistvenih lastnostih enak postopku za izdajo regulacijske začasne odredbe.
Skladno z ustaljeno sodno prakso Vrhovnega sodišča se kaznivo dejanje žaljive obdolžitve izvrši samo z afirmativno, brezpogojno trditvijo o žaljivih dejstvih.
postopek za ugotovitev pripadajočega zemljišča - pripadajoče zemljišče k stavbi - skupno pripadajoče zemljišče - pogoji za združitev zadev v skupno obravnavanje - prekinitev postopka - ugotovitev položaja udeleženca po uradni dolžnosti - udeleženci postopka - predhodno vprašanje - reševanje predhodnega vprašanja
Reševanja predlogov za določitev skupnega pripadajočega zemljišča na istih parcelah k več večstanovanjskim stavbam v soseski, se je treba lotiti z združevanjem zadev v skupno obravnavo in z vključevanjem vseh potencialnih udeležencev v en (skupni) postopek. Sodišče mora na udeležbo potencialnih udeležencev v postopku določitve skupnega pripadajočega zemljišča k večstanovanjskim stavbam paziti po uradni dolžnosti. Če ugotovi, da bi bilo zemljišče, ki je predmet postopka, skupno pripadajoče zemljišče ali pripadajoče zemljišče druge stavbe, katere zemljiškoknjižni lastnik še ni udeleženec postopka, mora po uradni dolžnosti ugotoviti, kdo so potencialni udeleženci, jih pozvati k izjavi, jih seznaniti s procesnim gradivom, ki zadeva njihove pravice, ter odločiti, da se udeležijo postopka kot udeleženci.
postopek za vrnitev v prejšnje stanje - pogoji za vrnitev v prejšnje stanje - zamuda roka - oprava zamujenega procesnega dejanja - predhodni postopek poskusa mirne rešitve spora - predhodni postopek kot procesna predpostavka - potrdilo o poskusu mirne rešitve spora - potek roka - zavrženje tožbe - zavrženje predloga za vrnitev v prejšnje stanje
Potek predhodnega postopka poskusa mirne rešitve spora je pogoj za uvedbo pravdnega postopka. Kdor namerava začeti pravdni ali drug postopek proti državi ali državnemu organu pristojnemu sodišču ali drugemu organu predloži potrdilo o neuspelem poskusu mirne rešitve spora v predhodnem postopku, sicer se tožba ali drug predlog za začetek postopka s sklepom zavrže (četrti odstavek 27. člena ZDOdv). Predhodni postopek poskusa mirne rešitve spora se začne na dan, ko državno odvetništvo prejme pisno izjavo osebe, ki je nameravala začeti pravdo (tretji odstavek 27. člena ZDOdv) in se v primeru, če stranke niso sklenile sporazuma o mirni rešitvi spora, konča po poteku treh mesecev od začetka (4. alineja prvega odstavka 35. člena ZDOdv). Tožnik zatrjuje, da mu Državno odvetništvo noče izdati potrdila o končanem predhodnem postopku poskusa mirne rešitve spora. Če bi šlo za takšno situacijo, bi lahko tožnik dokazoval, da je postopek končan s potekom treh mesecev od njegovega začetka, četudi za to ne bi imel potrdila.
GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE - NEPRAVDNO PRAVO - STAVBNA ZEMLJIŠČA
VSL00056827
ZVEtL-1 člen 42, 42/1, 43, 43/1, 44, 44/1. ZKD člen 1. ZSZ člen 1. ZGJS člen 76.
pripadajoče zemljišče k stavbi - funkcionalno zemljišče k stavbi - funkcionalno zemljišče v solasti - etažni lastnik - skupna lastnina - pravica uporabe na zemljišču - dejanska raba zemljišč - pretekla raba zemljišča - grajeno javno dobro - javno dobro - javne površine - pridobitev lastninske pravice - pravni naslov za pridobitev lastninske pravice - načelo superficies solo cedit - dokaz s sodnim izvedencem
Ker je pri gradnji v času družbene lastnine veljalo obrnjeno načelo superficies solo cedit, pravica na zemljišču se je prenašala skupaj s pravico na stavbi oz. na njenem posameznem delu po samem zakonu, za prenos lastninske pravice oz. pravice uporabe na funkcionalnem zemljišču poseben razpolagalni akt in izrecen zapis prenosa v pogodbi niti ni bil potreben, saj je bila souporaba na funkcionalnem zemljišču na podlagi prej veljavnih predpisov ex lege predmet upravičenj na posameznih delih stavbe.
Gre za prostor, ki obkroža sporno stavbo in je funkcionalno povezan in namenjen njeni neposredni redni rabi, saj predstavlja dostopne poti, dvorišče s prostorom za parkiranje in manevriranje, prostor za vzdrževanje stavbe, prostor za sušenje perila, zunanje stopnišče, zelene površine kot prostor vrtičkov, za igro in sprostitev, kar je bilo zasnovano že ob gradnji in je v takšni obliki in obsegu še sedaj.
zamudna sodba - podjemna pogodba - jamčevanje za napake stvari - obvestilo o napaki - dejansko stanje
Sodišče prve stopnje je tudi pravilno uporabilo materialno pravo. Ugotovilo je, da je tožnik skladno z 639. členom OZ toženko opozoril na napake, jo pozval k njihovi odpravi in ji v ta namen določil primerni rok. Ker slednja napak ni odpravila, je tožnik opravičen od toženke zahtevati znesek, ki je potreben za odpravo napake. Eden od jamčevalnih zahtevkov je tudi pravica odpraviti napako na podjemnikove stroške, ki obsega naročnikovo (materialnopravno) upravičenje od podjemnika zahtevati, da mu plača denarni znesek v višini stroškov, ki so potrebni za odpravo napake (po drugem podjemniku). Ta jamčevalni zahtevek mora zato naročnik v roku iz prvega odstavka 635. člena OZ uveljaviti sodno (z ustreznim dajatvenim zahtevkom), ker sicer njegovo materialnopravno upravičenje (pravica) preneha.