CIVILNO PROCESNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00057349
ZFPPIPP člen 298a, 308. ZZK-1 člen 243. ZLPPTR člen 4, 29, 29/2. ZPP člen 343a, 343a/1, 343a/2.
nadomestna sodba - stečajni dolžnik - hipotekarni (realni) dolžnik - preizkus ločitvenih pravic - prerekanje ločitvene pravice - prenos nepremičnin - Triglavski narodni park - soglasje vlade - ničnost prenosa lastninske pravice - akcesornost - ugotovitev neobstoja ločitvene pravice - ugotovitev neobstoja terjatve
V obravnavanem primeru je sodišče prve stopnje z nadomestno sodbo odpravilo v razlogih sodbe le stroškovno obrazložitev. Odpravilo je položaj, za katerega je štelo, da bi pritožnik uspel s pritožbo tako, da bi pritožbeno sodišče pritožbi v izpodbijani III. točki izreka ugodilo. Navedeno postopanje bi bilo primerno in potrebno le v primeru, če bi se zoper sodbo pritožila le ena stranka in izključno zoper odločitev o pravdnih stroških, sicer pa je sodišče prve stopnje po oceni pritožbenega sodišča napačno uporabilo določbe ZPP o izdaji nadomestne sodbe, ki pa niso vplivale na pravilnost odločitve.
Ker sta ločitvena pravica in zavarovana terjatev v konkretnem primeru akcesorni (ni ene brez druge) in ker je pritožbeno sodišče ugodilo tožbenemu zahtevku, da ne obstoji ločitvena pravica tožene stranke, da se terjatev iz notarskega zapisa posojilne pogodbe in sporazuma o zavarovanju poplača v stečajnem postopku iz kupnine za sporne nepremične, ki so v lasti tožeče stranke, se posledično izkaže kot pravilna tudi odločitev sodišča prve stopnje, da tudi ne obstoji terjatev tožene stranke do tožeče stranke (da se za terjatev, ki jo ima do stranskega intervenienta poplača iz spornih nepremičnin v stečajnem postopku).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - SODNI REGISTER - STEČAJNO PRAVO
VSL00057065
ZFPPIPP člen 427, 427/1, 427/1-2, 427/2, 4427, 427/2, 427/2-2, 428, 428/2, 429, 432, 432-3, 434, 436, 437, 437/1, 439, 439/1, 439/1-1, 440. ZSReg člen 11, 11/2, 19, 37, 37/1, 37/4. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 350, 350/2. ZNP-1 člen 42.
postopek izbrisa družbe iz sodnega registra brez likvidacije - izbris subjekta vpisa iz sodnega registra brez likvidacije - izbrisni razlog - sklep o začetku postopka izbrisa - ugovor zoper sklep o začetku postopka izbrisa - sklep o obstoju izbrisnega razloga - izbris pravne osebe iz sodnega registra brez likvidacije - udeleženci postopka izbrisa - razlogi za ugovor zoper sklep o izbrisu
Postopek izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije je urejen v ZFPPIPP. Za postopek izbrisa se uporabljajo pravila postopka vpisa v sodni register, določena v ZSReg, če ni v oddelku 7.3 tega zakona drugače določeno (429. člen ZFPPIPP). V postopku izbrisa brez likvidacije izda registrsko sodišče najprej sklep o začetku postopka izbrisa, s katerim začne postopek izbrisa, če presodi, da obstaja izbrisni razlog (sklep o začetku postopka izbrisa; 434. člen ZFPPIPP). Če so podani zakonski pogoji izda nato registrsko sodišče sklep, s katerim odloči, da obstaja izbrisni razlog (sklep o obstoju izbrisnega razloga; 439. člen ZFPPIPP). Na podlagi pravnomočnega sklepa o obstoju izbrisnega razloga nato registrsko sodišče po uradni dolžnosti odloči o izbrisu pravne osebe iz sodnega registra (izbris pravne osebe iz sodnega registra; 440. člen ZFPPIPP).
postopek osebnega stečaja - prijava terjatev v postopku osebnega stečaja - ločitvene in izločitvene pravice - uporaba pravil o stečajnem postopku nad pravno osebo - zamuda roka za prijavo terjatve - poznejši preizkus terjatev - posebna pravila o uveljavitvi terjatev do dolžnika
Navedbe pritožnika, da terjatve upnikov, ki so bile prijavljene po poteku roka za prijavo, ne bi smele biti priznane zaradi prepozne prijave, niso utemeljene. Na zgoraj navedena posebna pravila o uveljavitvi terjatev do dolžnika v postopku osebnega stečaja pa so bili upniki tudi opozorjeni v 4. točki oklica o začetku postopka osebnega stečaja nad dolžnikom.
poklicno zavarovanje - plačilo prispevkov - voznik avtobusa - delovni čas - zavarovalna doba s povečanjem
Pritožba neutemeljeno izpodbija prvostopenjsko ugotovitev, da je tožnik izpolnjeval pogoj 80 % dejanskega delovnega časa prebitega na delovnem mestu, za katerega se je štela zavarovalna doba s povečanjem. V zadevi VIII Ips 30/2019, na katero se je pravilno sklicevalo že prvostopenjsko sodišče, je Vrhovno sodišče RS obrazložilo, da tega pogoja ni mogoče tolmačiti tako, da bi dejanska vožnja (premikanje vozila) morala obsegati 80 % celotnega letnega fonda delovnega časa za takšnega delavca. Ta pogoj je treba razlagati v smislu definicije delovnega časa iz 142. člena ZDR-1, pri čemer je efektivni delovni čas vsak čas, v katerem delavec dela, kar pomeni da je na razpolago delodajalcu in izpolnjuje svoje delovne obveznosti iz pogodbe o zaposlitvi.
Glede na že izpostavljeno kompleksnost zadeve ter njeno zapletenost tako v dejanskem kot v pravnem pogledu, seveda ob dejstvu, da se na zadevi kontinuirano posluje, zgolj ob dejstvu, da je bila obtožba v tej zadevi vložena 5. 8. 2021 in da se obtoženi A. A. v priporu nahaja že več kot leto dni, torej od 14. 4. 2021, pa v tem trenutku še ni moč nasprotovati zaključku sodišča prve stopnje o sorazmernosti uporabljenega ukrepa v smislu časovnega trajanja osebnega omejevalnega ukrepa.
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je prišlo do škodnega dogodka zato, ker tožnik ni bil dovolj pozoren in skrben pri sestopanju, saj je, namesto da bi gledal, kam bo stopil in pri tem usmeril naglavno svetilko v tla, s čimer bi si povečal osvetlitev podesta, gledal predse oz. kot je sam izpovedal, da sploh ne ve, kam je gledal, ali gor ali... samo stopil je. Sodišče je zato pravilno zaključilo, da to dodatno kaže na njegovo nezadostno pazljivost pri sestopanju.
Preslepitev kot zakonski znak kaznivega dejanja poslovne goljufije je v danem primeru konkretizirana skozi praktično vse stadije obdolženčevih ravnanj, torej že od faze naročila prevozov dalje, dotika pa se vseh tistih dejstev, zaradi katerih B. B. v imenu in za račun C. d.o.o. gotovo svojega dela obveznosti ne bi izpolnila, v kolikor bi zanje vedela. Očitek "lažne obljube", ki ga problematizira pritožba, je treba razumeti v kontekstu celotnega opisa kaznivega dejanja in ne zgolj selektivno, kot to poskuša prikazati pritožba. Slednja povsem zanemari dejstvo, da v danem primeru na preslepitveni namen odkazujejo prav vsa ravnanja obdolženega.
prodaja premoženja - prodaja premoženja stečajnega dolžnika - pogodba o prodaji premoženja stečajnega dolžnika - način prodaje premoženja stečajnega dolžnika - sklep o prodaji premoženja stečajnega dolžnika - obvezne sestavine - javna dražba - zavezujoče zbiranje ponudb - neposredna pogajanja s kupcem - elektronska javna dražba - pravilnik - spletna javna dražba v izvršilnem postopku
Spletne javne dražbe kot načina prodaje ZFPPIPP (še) ne določa, kot je to pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje. Predviden pa je kot način prodaje v Predlogu Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP-H; EVA-2016-2030-0030 z dne 30. 11. 2021).
Spletna (elektronska) javna dražba ne predstavlja le tehnike prodaje, kot to meni pritožnik, temveč tudi način prodaje, ki mora biti določen z zakonom, tako kot je to v izvršilnem postopku.
ZDSS-1 člen 34, 41, 41/3.. ZPP člen 8, 321, 321/3.. ZDR-1 člen 4, 4/1, 18.. ZGD-1 člen 505.
ugotovitev obstoja delovnega razmerja - elementi delovnega razmerja - direktor - samostojni podjetnik - sodba presenečenja
Sodišče prve stopnje je na podlagi ugotovitev, da tožnik dela za toženko ni opravljal vsakodnevno v ustaljenem, vnaprej določenem delovnem času, da ga ni opravljal po navodilih toženke, temveč si je delovni čas in delovne naloge razporejal sam, da je vse odločitve sprejemal samostojno in da plačila za delo ni prejemal v enakih intervalih in zneskih, kot je to značilno za delavce, pravilno zaključilo, da razmerje med strankama v vtoževanem obdobju ni imelo elementov delovnega razmerja iz prvega odstavka 4. člena ZDR‑1. Na tej podlagi je tožbeni zahtevek za ugotovitev obstoja delovnega razmerja zavrnilo kot neutemeljen, čemur pritožbeno sodišče pritrjuje. Predvsem odsotnost navodil in nadzora toženke ter tožnikovo prosto razporejanje delovnega časa, kar ta na več mestih v pritožbi celo izrecno poudarja, potrjujejo pravilnost zaključka sodišča prve stopnje, da toženka v vtoževanem obdobju nad njim ni izvajala t. i. direktivne oblasti delodajalca, ki je pomemben razlikovalni element delovnega razmerja od ostalih oblik dela (VIII Ips 236/2016).
ZPP člen 213, 213/1, 213/2, 287, 287/2.. ZDR-1 člen 6, 6/1, 8, 154.. ZVarD člen 4, 4/1.. Kolektivna pogodba za policiste (2012) člen 18, 18/5.
odškodnina za neizkoriščen odmor - diskriminacija - osebna okoliščina - razporeditev časa za odmor
Za kršitev diskriminacije sta značilna dva elementa: neenaka obravnava in nedopusten razlog neenake obravnave, ki ga predstavljajo primeroma naštete osebne okoliščine (spol, narodnost, rasa ali etnična pripadnost, vera ipd.). Osebne okoliščine so tiste osebne lastnosti, ki si jih posameznik ne izbere oziroma jih ne more spremeniti oziroma se jim zlahka odreči, ne pa odnosi med posamezniki oziroma njihovo ujemanje. Tako ni osebna okoliščina odnos komandirja do tožnika, niti osebnostno neujemanje med njima oziroma zatrjevano dojemanje tožnika s strani komandirja kot lenega delavca.
Tožnik nikoli ni zahteval zamenjave za čas izrabe odmora. Njegova pritožbena navedba, da zaradi narave dela ni imel zagotovljenega odmora, je neutemeljena.
Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 43.
stroški sodnega tolmača
Po 43. členu Pravilnika o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih pripada sodnemu tolmaču za eno stran prevoda iz tujega v slovenski jezik 28,00 EUR. Šteje se, da ima ena stran 1.500 znakov brez presledkov, za prevod manj kot ene strani pa je plačilo sorazmerno manjše. Kot je tolmač navedel v pritožbi, je prevedel 44 strani. Sodišče prve stopnje pravilno ni štelo za prevod fotografij, grafov, tabel in spletnih povezav, saj ne gre za prevod teksta, in utemeljeno upoštevalo, da je dejanski prevod obsegal le 35,5 strani.
poroštvena pogodba - solidarno poroštvo - obveznosti solidarnega poroka - neporavnane obveznosti glavnega dolžnika - plačilo obveznosti iz kreditne pogodbe - razmerje med porokom in dolžnikom - notranje razmerje
Odločitev o utemeljenosti zahtevka je pravilna, saj ni sporno, da je toženec jamčil kot solidarni porok za obveznost iz kreditne pogodbe, ki jo je družba A. d. o. o. sklenila s tožnico, da obveznost iz kreditne pogodbe ni bila poravnana in da je dolg iz kreditne pogodbe enak znesku, ki ga tožnica zahteva s tožbo.
Pogodba, ki jo je toženec sklenil s tožnico, zavezuje, ureditev razmerja med tožencem in glavnim dolžnikom oziroma osebami, ki so stale za njim, pa je lahko stvar drugih postopkov.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00076741
KZ-1 člen 160, 160/1, 160/2. ZKP člen 277, 277/1, 277/1-1, 277/2, 278, 278/1.
kazniva dejanja zoper čast in dobro ime - kazniva dejanja, storjena s sredstvom javnega obveščanja - žaljiva obdolžitev - kaznivo dejanje žaljive obdolžitve - zakonski znaki kaznivega dejanja - opis kaznivega dejanja - novinarsko poročanje - zasebna tožba - ugovor zoper zasebno tožbo - zavrženje zasebne tožbe - upravičeni tožilec - obstoj kaznivega dejanja - ugovorni postopek
Res se v okviru inkriminiranih trditev obdolženih A. A. in B. B. v pretežni meri navajajo pravne osebe, ob čemer se zasebni tožilec neposredno omeni le kot avtor trditve, da država ni nič izgubila, ampak pridobila; vendarle pa je povezava med osrednjim sporočilom inkriminiranih delov prispevkov (finančni zlom Y. in obeh holdingov, stečaj omenjenih pravnih entitet, posledice teh stečajev, težave državnih bank in državnih gospodarskih družb, skoraj dvemilijardni primanjkljaj in škoda za davkoplačevalce) in zasebnim tožilcem, ki je znano imel določeno vlogo v lastnici holdingov in družbe X. ter tudi v sami tej družbi, razvidna iz razloga, ker je način poslovanja pravnih entitet vsaj posredno določen z ravnanjem z njimi povezanih fizičnih oseb.
Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da izjave, ki sta jih po opisu v zasebni tožbi dala obdolžena, ne predstavljajo trditev o takšnih dejstvih, ki terjajo zaključek o izpolnitvi zakonskih znakov očitanega kaznivega dejanja. Ni dvoma, da izjave o finančnem zlomu, stečajnih postopkih, visokem dolgu ter oškodovanosti davkoplačevalcev, kar je po opisu vsaj posredno povezati z ravnanjem zasebnega tožilca, pomenijo negativno konotacijo takšnega ravnanja; vendar pa je kontekst, ki ga zatrjuje sam zasebni tožilec v zasebni tožbi, tak, da se izkaže za pravilno ugotovitev prvostopenjskega sodišča v izpodbijanem sklepu, da gre le za običajno novinarsko poročanje o zadevi javnega pomena. Pojmi, kot so "največja finančna afera, propadla cerkvena holdinga, skoraj dvemilijardna luknja", uporabljeni v povezavi z oškodovanostjo slovenskih davkoplačevalcev, kljub negativni sporočilnosti ne dosegajo kriterija sramotilne izjave, torej take, ki je objektivno sposobna škoditi časti oziroma dobremu imenu zasebnega tožilca, kot to pravilno ugotavlja prvostopenjsko sodišče.
ZGD-1 člen 296, 298, 298/3, 300, 300/1, 300/6, 334, 334/1, 337, 337/4. ZPP člen 325, 325/1, 332, 343a, 343a/1.
povečanje osnovnega kapitala s stvarnimi vložki - izključitev prednostne pravice do novih delnic - dokapitalizacija - namen dokapitalizacije
V primeru povečanja osnovnega kapitala s stvarnimi vložki je v sklepu o takem povečanju treba določiti predmet vložka, osebo, od katere družba pridobi predmet, in število delnic, ki jih je treba zagotoviti za stvarni vložek, pri delnicah z nominalnim zneskom pa tudi nominalni znesek delnic. Glede na izbrani in na skupščini izglasovani sklep o načinu povečanja osnovnega kapitala je torej jasno, da terjatev, ki je predmet stvarnega vložka in je bila v sklepu opredeljena, lahko izroči družbi le njen lastnik. Zato sam sklep o povečanju osnovnega kapitala s stvarnimi vložki po naravi stvari predstavlja tudi izključitev prednostne pravice do novih delnic dotedanjih delničarjev po 337. členu ZGD-1. Za takšno izključitev pa po stališču pravne teorije tudi ni potrebno opraviti formalnih zahtev po četrtem odstavku 337. člena ZGD-1, torej ni obveze poslovodstva, da skupščini predloži pisno poročilo o utemeljenem razlogu za popolno ali delno izključitev prednostne pravice do novih delnic.
Zakon o kazenskem postopku ne pozna pritožbe zoper sklep sodišča druge stopnje. Določbe 398. člena ZKP o pritožbi na vrhovno sodišče veljajo samo za sodbo sodišča druge stopnje, in sicer v taksativno naštetih primerih, medtem ko možnost pritožbe zoper sklep sodišča druge stopnje ni predvidena niti v določbah 402. člena ZKP niti v kakšnih drugih določbah ZKP. Sodišče prve stopnje zato o utemeljenosti pritožbe obsojene ni moglo odločati, nedovoljenosti pritožbe v danem primeru pa tudi pritožbenemu sodišču onemogoča njeno vsebinsko presojo.
ZPP člen 355, 365, 365/3, 366.. ZVEtL-1 člen 1, 22, 22/1, 35, 35/1.
postopek za vzpostavitev etažne lastnine
Če pridobitelj posameznega dela stavbe na zahtevo sodišča ne more predložiti izvršilnega pravnega naslova, ker se je ta izgubil ali je bil uničen, lahko v roku, ki mu ga določi sodišče, predlaga vzpostavitev pravnega naslova.
neplačilo sodne takse - rok za plačilo sodne takse - fikcija umika pritožbe - posledica neplačila sodne takse - plačilo sodne takse kot procesna predpostavka
Ker je pravočasno plačilo sodne takse procesna predpostavka za obravnavanje pritožbe, je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, da je pritožba tožeče stranke umaknjena, ker se je rok za plačilo sodne takse za pritožbo iztekel, tožeča stranka pa v danem roku takse ni plačala.
ZNPPol člen 4.. ZPrCP člen 105, 105/2, 105/5, 105/5-2.. ZDR-1 člen 33, 34, 37, 85, 89, 89/1, 89/1-3, 118.. ZPP člen 286.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - policist - odklonitev preizkusa alkoholiziranosti - krivdni razlog - pisno opozorilo pred odpovedjo - sorazmernost ukrepa - kršitev cestnoprometnih predpisov
Tožnik bi kot višji kriminalist specialist moral tako v službenem kot tudi v zasebnem času ravnati v skladu s predpisi, česar bi se glede na dolgoletne delovne izkušnje v policiji (18 let) moral zavedati. Dela v organu, katerega temeljne naloge so na podlagi 4. člena ZNPPol med drugim tudi preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj in prekrškov ter odkrivanje in prijemanje njihovih storilcev, nadzor in urejanje prometa na javnih cestah ter vzdrževanje javnega reda. Tožnik je v zasebnem času storil prekršek, ki ga je v službenem času dolžan preprečevati, odkrivati, preiskovati, s tem pa je bil tudi slab zgled ostalim uslužbencem policije. Zaradi takšne prepletenosti vsebine prekrška, ki ga je storil, z naravo njegovega dela, je po presoji pritožbenega sodišča tožnikovo vožnjo pod vplivom alkohola šteti kot kršitev obveznosti iz delovnega razmerja (zlasti 37. člena ZDR-1), zaradi katere mu je bilo pisno opozorilo podano utemeljeno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO
VSL00057051
DZ člen 4, 4/1. ZD člen 4a. ZPP člen 236a, 236a/5, 339, 339/2, 339/2-14.
ugotovitev obstoja dedne pravice - izvenzakonska skupnost (zunajzakonska skupnost) - elementi zunajzakonske skupnosti - ugotovitev obstoja zunajzakonske skupnosti - obstoj življenjske in ekonomske skupnosti - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje v postopku na prvi stopnji - pomanjkljivi razlogi o odločilnih dejstvih - predložitev pisne izjave priče
Glede pisnih izjav prič se pritožbeno sodišče ne strinja s pritožnikoma, da naj bi bile te brez veljave zgolj zato, ker niso priložene fotokopije osebnih izkaznic, kot zahteva peti odstavek 236.a člena ZPP. Kopija osebne izkaznice služi zgolj potrditvi identitete priče, ki je dala pisno izjavo (ad probationem), ni pa pogoj za veljavnost pisne izjave priče (ad valorem). Da bi katera od spornih izjav ne izvirala od priče, ki je pod njo podpisana, pritožba konkretizirano ne trdi. Poleg tega je sodišče prve stopnje priče, ki so poprej dale pisne izjave, tudi zaslišalo.
Okoliščine bi utegnile kazati, da med zapustnikom in tožnico ni bilo intimne, čustvene povezanosti in medsebojne navezanosti, ki je potrebna za obstoj zunajzakonske skupnosti. Zato bi moralo sodišče prve stopnje soočiti svoje razloge o tem, da B. B. ni bila »zapustnikova ljubezen«, temveč le dobra prijateljica, z npr. izpovedbami brata ter bivše žene, ki so vlogo B. B. prikazovali drugače.
Navezanost na bivšo ženo pomeni, da po naravi stvari (ker poligamije slovenski pravni red ne priznava) ne more biti navezanosti na partnerko, ali pa, da navezanost ne dosega stopnje, ki je potrebna za obstoj zunajzakonske skupnosti.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi - posredna diskriminacija - izbira presežnega delavca - zmotna uporaba materialnega prava - III. kategorija invalidnosti
Tožnici je bilo odrejeno čakanje, saj ji toženka po spremembi opisa delovnega mesta ni mogla zagotoviti dela skladno z omejitvami, pri čemer je za presojo zakonitosti odpovedi oziroma izbire tožnice kot presežne delavke nebistveno, ali je bila odreditev zakonita. Če bi šteli, da odreditev čakanja ni bila zakonita, bi tožnica delo lahko opravljala in bi bila izenačena z ostalimi delavci na delovnem mestu prodajalec, ki so delo dejansko opravljali, če pa bi šteli, da je bila zakonita, pa je posledica tožničine invalidnosti. To pa pomeni, da je toženka pri izbiri delavca, ki mu bo podana odpoved, ravnala posredno diskriminatorno, saj je bila tožnica z osebno okoliščino invalidnost (omejitev glede opravljanja dela, pri katerem ne bi dvigovala bremen nad 5 kilogramov) zaradi navidezno nevtralnega kriterija opravljanja dela postavljena v manj ugoden položaj kot drugi delavci.