tožba za ugotovitev lastninske pravice - priposestvovanje - poizvedovalna (raziskovalna) dolžnost - kupoprodajna pogodba - predmet prodajne pogodbe - pravni naslov - pravni naslov za lastniško posest - dobra vera - dokazi in dokazovanje - odločilna dejstva - priče - dokazna ocena - dokazna ocena izpovedbe prič - zavrnitev dokaza - izvedensko mnenje
Pritožbene navedbe, da sodišče ni zaslišalo »nobene od natančno predlaganih oseb,« so nekonkretizirane, saj pritožba ne pove, katerih oseb ni zaslišalo in katero odločilno dejstvo naj bi se z njihovim zaslišanjem ugotavljalo. Tudi v zvezi z obširnimi navedbami o nezaslišanju H. H. pritožbeno sodišče ugotavlja, da pritožba ne pove konkretizirano, v zvezi s katerim odločilnim dejstvom je predlagala njeno zaslišanje; kolikor se da razbrati, je bil tudi ta dokaz predlagan v zvezi s poizkusi toženca diskreditirati priče tožnice, vendar pritožba ne more uspeti s parcialnim sklicevanjem na neizvedbo enega (indičnega) dokaza, ko hkrati konkretizirano ne izpodbije drugih razlogov sodišča prve stopnje o odločilnih dejstvih, ki jih je sodišče prve stopnje ugotovilo na podlagi drugih dokazov (prič, listin in fotografij).
ZIZ člen 42, 42/1, 42/2, 42/3. ZST-1 tarifna številka 91141.
sodna taksa za pritožbo - taksa za postopek o posebnih pritožbah - predlog za razveljavitev potrdila o izvršljivosti - zavrženje pritožbe
Sodna taksa za pritožbo zoper sklep, s katerim je odločeno o predlogu za razveljavitev potrdila o izvršljivosti, v Taksni tarifi ni posebej določena, ni pa tudi v ZST-1 določeno, da se taksa za takšno pritožbo ne plača. V takšnih primerih so podlaga za odmero sodne takse za pritožbo zoper sklep o predlogu za razveljavitev potrdila o izvršljivosti določbe Taksne tarife, ki urejajo plačevanje taks za postopek o posebnih pritožbah, ki niso posebej taksirane in niso takse proste, in sicer v tistem postopku, v katerem je tak predlog podan.
S tem, ko je sodišče prve stopnje pri obrazložitvi utemeljenega suma pod točko 5 obrazložitve izpodbijanega sklepa izhajalo iz pravnomočne obtožnice, potrjene s sicer še nepravnomočno obsodilno sodbo ter svoje zaključke podkrepilo s pravilno ugotovitvijo, da se od zadnjega sklepa o priporu tozadevne okoliščine niso v ničemer spremenile, je zadostilo zahtevi o obrazloženi sodni odločbi, kar pomeni, da so neutemeljeni pritožbeni očitki o bistveni kršitvi določb kazenskega postopka v smislu 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP.
Tožena stranka je dne 30. 11. 2021 napovedala pritožbo zoper sodbo III Pg 121/2020-18 z dne 5. 10. 2021. Sodišče prve stopnje jo je s plačilnim nalogom pozvalo k plačilu sodne takse za pritožbeni postopek in jo opozorilo, da bo štelo, da je napoved pritožbe umaknila, če v danem roku sodne takse ne bo plačala oziroma če v tem roku ne bo zaprosila za oprostitev, odlog ali njeno obročno plačilo. Iz spisovnih podatkov ne izhaja, da bi tožena stranka vložila predlog za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse. Navedenega ne trdi niti v pritožbi. Sodišče prve stopnje je na podlagi ugotovitve, da tožena stranka takse v danem roku ni plačala, niti v danem roku ni vložila predloga za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse, utemeljeno štelo, da je napoved pritožbe zoper sodbo umaknila.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - zloraba bolniškega staleža - utemeljen odpovedni razlog - stopnjevitost delovnopravnih sankcij - reintegracija
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da kljub presoji o obstoju odpovednega razloga iz 8. alineje prvega odstavka 110. člena ZDR-1 ni izpolnjen nadaljnji pogoj za zakonitost izredne odpovedi iz prvega odstavka 109. člena ZDR-1. Kot sta izpovedala tožnik in njegov osebni zdravnik, je bil tožnik v bolniškem staležu zaradi poškodbe rok (zloma zapestij obeh rok), ki je bila posledica nesreče pri delu pri toženi stranki, in je bil od nastopa bolniškega staleža 8. 3. 2021 do ugotovljene kršitve v bolniškem staležu že 4 mesece, pri čemer mu ni bilo odrejeno strogo mirovanje, temveč se je lahko gibal v svojem kraju in celo vozil avtomobil. Tožnik je izpovedal, da se ni zavedal, da krši navodila zdravnika s tem, ko se je na poti iz terapije ustavil v gostinskem lokalu in ko je za krajši čas (eno uro) zapustil kraj bivanja, da se je sestal s B. B. Zaslišani osebni zdravnik je še pojasnil, da je potrebno pri razlagi prepovedi uporabiti zdrav razum. Sodišče pa tudi ni sledilo trditvam tožene stranke, da je zaradi ugotovljenih kršitev izgubilo zaupanje v tožnika in da bi njegova vrnitev na delo negativno vplivala na odnos z drugimi delavci, ki so morali tožnika v času njegove odsotnosti nadomeščati. Sodišče prve stopnje je pravilno upoštevalo, da je bil tožnik dalj časa v bolniškem staležu, zato bi bil z dela odsoten tudi v primeru, če kršitvi ne bi storil, saj dela zaradi okrevanja po zlomu obeh zapestij rok ni mogel opravljati.
Odvetniška tarifa (2015) člen 7. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 18. ZPP člen 155.
odločitev o pravdnih stroških - zastopanje več strank v postopku - odmera odvetniških stroškov - skupna vrednost - potrebni pravdni stroški
Neutemeljene so pritožbene navedbe, da bi moralo sodišče nagrade za posamezna odvetniška opravila iz tar. št. 18 do 20 omejiti na vrednost 2000 točk. Res je v času odločanja veljavna različica OT vsebovala takšno načelno omejitev, vendar pa 7. člen OT določa, da se za zastopanje več strank skupna vrednost storitve zviša za 10 odstotkov za vsako nadaljnjo stranko, vendar največ za 100 odstotkov, v primerih, ko odvetnik zastopa več kot trideset strank, pa največ za 200 odstotkov. Pravilo 7. člena OT je splošno pravilo, ki velja za vse vrste nagrad, kar izhaja že iz samega besedila (»... se skupna vrednost storitve zviša ...«), iz sistematike predpisa in je tudi logična, saj pravilo izhaja iz predpostavke, da je zastopanje več strank zahtevnejše, ne glede na vrednost spornega predmeta.
V konkretnem primeru odvetnik zastopa 31 tožnikov, izhodiščna vrednost nagrade po tar. št. 18 pa je znašala 1800 točk, zato je povišanje za 200 odstotkov ustrezno.
Nekatere od tožniških vlog niso bile potrebne za pravdo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00057657
OZ člen 186, 186/2, 963. KZ-1 člen 38, 38/2, 217, 217/1. ZPP člen 14.
zakonita subrogacija - regresni zahtevek zavarovalnice (subrogacija) - kaznivo dejanje prikrivanja - solidarna odgovornost več oseb za isto škodo - odgovornost za škodo - vezanost civilnega sodišča na pravnomočno kazensko obsodilno sodbo - temelj odškodninske odgovornosti - pomoč pri storitvi kaznivega dejanja - kaznivo dejanje velike tatvine
Toženec bi lahko z ostalimi povzročitelji škode odgovarjal le za povzročitev škode, ki ustreza vrednosti predmetov, ki jih je prikril.
Ker toženec ni bil obsojen kot pomagač pri storitvi kaznivega dejanja velike tatvine, in ker je kaznivo dejanje prikrivanja povezano s predmetom kaznivega dejanja (z ukradeno stvarjo), ne s prikrivanjem storilca kaznivega dejanja tatvine, ugotovitev, da je toženec prikril dele ukradenega vozila in ukraden računalnik (njegov delež glede na celotno povzročeno škodo je torej znan), ne zadošča za sklep o njegovi odškodninski odgovornosti za vso škodo, ki izvira iz kaznivega dejanja velike tatvine.
Aktivno ravnanje (opustitev) v smeri preprečitve identifikacije storilca kaznivega dejanja velike tatvine (oviranje odkritja odgovorne osebe za nastalo škodo) je tožencu mogoče očitati zgolj v zvezi s prikrivanjem delov ukradenega vozila in ukradenega računalnika. Glede na podano trditveno podlago bi lahko toženec le v tem obsegu skupaj s povzročiteljem škode odškodninsko odgovarjal za škodo, ki izvira iz »tujega« kaznivega dejanja. Kot je bilo že izpostavljeno, pa tožnica te škode ni zajela v svoj regresni zahtevek.
Glede na nedvoumno določilo drugega odstavka 8. člena pogodb o zaposlitvi za pilota, da morajo toženci v primeru podaje odpovedi pred potekom dveh let zaposlitve povrniti (tudi) stroške, ki jih je imela tožnica v zvezi z njihovo zaposlitvijo na delovnem mestu kandidat za pilota, tožnica v pritožbi utemeljeno nasprotuje zavrnitvi tožbenega zahtevka za povračilo stroškov plač (vključno z izplačilom poslovne uspešnosti) in regresa za letni dopust za leto 2019. Ne drži, da na podlagi navedenega določila ni jasno, katere stroške zaposlitve, zlasti če se nanašajo na plačo za opravljeno delo, so toženci dolžni povrniti. Po pravilnem pritožbenem stališču tožnice je sporni dogovor o povračilu "stroškov v zvezi z zaposlitvijo" mogoče razumeti le na način, da je bilo med strankami dogovorjeno povračilo izplačanih bruto plač in drugih z zaposlitvijo tožencev neposredno povezanih stroškov.
Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) - zahtevek Zavoda za zdravstveno zavarovanje (ZZZS) - povrnitev materialne škode - okvara zdravja zaradi poškodbe - soprispevek oškodovanca - vezanost na pravnomočno obsodilno kazensko sodbo
Odločitev je pravilno oprta na 86. člen ZZVZZ, po katerem ima tožnik pravico zahtevati povrnitev škode od tistega, ki je namenoma povzročil okvaro zdravja zavarovane osebe.
stroški pravdnega postopka - izdaja sklepa o stroških - pravnomočnost odločitve o glavni stvari
Skladno z določbo četrtega odstavka 163. člena ZPP se lahko o zahtevi za povrnitev stroškov odloči v sodbi ali v sklepu, s katerim se postopek konča, sodišču pa je dana možnost, da o višini stroškov odloča (šele) po pravnomočnosti odločitve o glavni stvari.
Aneks h Kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji (2012) člen 5, 5/2.. Uredba o povračilu stroškov prevoza na delo in z dela javnim uslužbencem in funkcionarjem v državnih organih (2006) člen 2, 2/4.. Aneks h Kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji (2021) člen 5, 5/1.. Uredba o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja (2006) člen 3, 3/4.. ZCes-1 člen 54.. ZDR-1 člen 126, 126/3, 154, 154/1, 154/5.
odmor med delovnim časom - odškodnina za neizkoriščen odmor - povračilo stroškov prevoza na delo in z dela - najkrajša pot - kilometrina
Javnemu uslužbencu je mogoče določiti pot z upoštevanjem avtoceste le v primeru, če gre hkrati za najkrajšo (varno) pot. Javnim uslužbencem namreč pripada kilometrina le za takšno pot. Tako je do maja 2012 izhajalo iz četrtega odstavka 2. člena Uredbe o povračilu stroškov prevoza na delo in z dela javnim uslužbencem in funkcionarjem v državnih organih, sedaj pa je to izrecno določeno v prvem odstavku 5. člena Aneksa h Kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti in četrtem odstavku 3. člena Uredbe o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja. Enako stališče je zavzeto tudi v sodni praksi pritožbenega sodišča (Pdp 68/2020 in Pdp 25/2020). Tudi nova navodila glede povračila stroškov za prevoz na delo in z dela določajo, da se pri določitvi razdalje za povračilo kilometrine upošteva najkrajša razdalja, ki jo določi daljinomer.
ZVarD člen 1, 2, 2/3, 4, 13, 13/3, 39, 39/1, 40, 40/1, 42. ZDru-1 člen 14, 14/1.
denarna odškodnina - objava sodbe - sprememba statuta - diskriminacija na podlagi osebnih okoliščin - prepoved diskriminacije - starost - starostna omejitev - kolesar - sodnik - licenca za opravljanje dejavnosti - soglasje - kršitev prepovedi diskriminacije - diskriminatorno obravnavanje - prenehanje - legitimen cilj - višina nadomestila - zastaranje zahtevka - trditveno in dokazno breme toženca - društvo
Izpodbijana odločitev ima materialnopravno podlago v določbah ZVarD.
Tožnik je navedel in izkazal dejstva, ki upravičujejo domnevo, da je toženec ravnal v nasprotju s prepovedjo diskriminacije, toženec pa na drugi strani ni navedel in dokazal, da prepovedi ni kršil, oziroma da je za neenako obravnavo obstajal legitimen cilj, sorazmeren s posegom.
Z argumentom, da starostne omejitve na splošno niso diskriminatorne, saj veljajo tudi v drugih poklicih in dejavnostih, ni mogoče utemeljiti starostne omejitve, ki velja za kolesarske sodnike. Razlogi za starostne omejitve v različnih poklicih (dejavnostih) so različni, odvisni od narave in zahtevnosti posameznega poklica, zato z razlogi za starostno omejitev, veljavno za en poklic, ni mogoče pojasniti (upravičiti) starostne omejitve, ki velja za drug poklic.
Pravilo, ki zaključek kariere kolesarskega sodnika veže na izpolnitev določene starosti, po stališču pritožbenega sodišča samo po sebi ni diskriminatorno. Kot diskriminatorno se je izkazalo šele v konkretni procesni situaciji, torej v razmerju med tožnikom in tožencem. Za zahtevek, s katerim zasleduje generalno preventivne koristi drugih oseb, ki bi jih sporno pravilo utegnilo prizadeti, tožnik ne izkazuje pravnega interesa, zato je tožba v tem delu nedopustna in jo je sodišče prve stopnje pravilno zavrglo.
Prisojeno nadomestilo zaradi diskriminacije je znotraj zneskovnega razpona (500 EUR do 5000 EUR), določenega v drugem odstavku 39. člena ZVarD. Niti tožnikove pritožbene navedbe niti ugotovljene okoliščine primera ne utemeljujejo spremembe te odločitve. Sodišče prve stopnje je pri določanju višine nadomestila upoštevalo vse relevantne okoliščine (več let trajajočo diskriminacijo, nemožnost sojenja na kolesarskih tekmah, toženčevo neodzivnost na opozorila o diskriminaciji, izražena s strani zagovornika načela enakosti in varuha človekovih pravic, tožnikove duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti), s tem, ko je okoliščine konkretnega primera primerjalo z okoliščinami v zadevi VSL II Cp 1016/2021, pa je prisojeno nadomestilo tudi umestilo v širši okvir.
Pritožbeno sodišče soglaša z razlogi, s katerimi je sodišče prve stopnje zavrnilo ugovor o zastaranju zahtevkov za prenehanje diskriminacije (velja splošni petletni zastaralni rok, saj ZVarD, ki je glede na ZDru-1 lex specialis, ne določa enoletnega zastaralnega roka, poleg tega v tretjem odstavku 2. člena izključuje uporabo drugih zakonov, če so za diskriminirano osebo manj ugodni), in s katerimi se toženec v pritožbi niti ne sooči.
Pod točko 13 obrazložitve izpodbijane sodbe je sodišče prve stopnje z razumnimi razlogi pospremilo tudi svoj zaključek o uresničitvi zakonskih znakov kvalificirane oblike predmetnega kaznivega dejanja iz drugega odstavka 187. člena KZ-1, ko je dejanje storjeno proti mladoletni osebi. Iz dejstva, da je bil oškodovanec sošolec obtoženčevega sorodnika A. A., je pravilno sklepalo, da je obtoženec vedel, da je bil v oškodovanec času, ko mu je dal v uživanje prepovedano drogo konopljo, še mladoleten.
ZIZ člen 23, 62, 62/2. ZPP člen 19, 19/2, 22, 23, 23/1, 24, 24/1.
postopek po ugovoru zoper sklep o izvršbi - krajevna in stvarna pristojnost - spor o pristojnosti
Odločitev temelji na določbi drugega odstavka 62. člena ZIZ, ki med drugim ob odločanju sodišča o ugovoru zoper izdani sklep o izvršbi, določa tudi odločanje sodišča o nadaljevanju postopka v pravdi pred pristojnim sodiščem. V tem primeru torej izvršilno sodišče določi pristojnost drugega sodišča. Okrožno sodišče v Mariboru ni imelo podlage za izrek svoje stvarne nepristojnosti po drugem odstavku 19. člena ZPP, pač pa bi ob predhodnem preizkusu tožbe lahko postopalo le po določbi prvega odstavka 24. člena ZPP.
nasilje v družini - fizično nasilje - psihično nasilje
Pravilno je zaključilo, da pri izdelavi tovrstne ocene skrbstveni organ izhaja iz obravnave žrtve nasilja in njenega subjektivnega doživljanja, zato ta ocena sama po sebi ne predstavlja odločilnega razloga za izrek ukrepov po ZPND. Mnenje CSD je sodišče prve stopnje tudi ovrednotilo v povezavi z ostalimi izvedenimi dokazi, ki kot že pojasnjeno, izreka predlaganih ukrepov ne utemeljujejo. Ocena CSD namreč sama po sebi še ne pomeni potrebnosti ugoditve predlogu za izrek ukrepov po ZPND. Sodišče je zato na podlagi obširnega dokaznega postopka ugotavljalo, ali je prisotno nasilje in ali je žrtev treba zaščititi, za izrek ukrepov mora biti namreč podana tudi objektivna podlaga, ki pa je sodišče prve stopnje v konkretnem primeru ni ugotovilo.
ZSDU člen 3, 8, 8/1, 10, 10/3, 45, 45/4, 46, 46/1, 52, 53, 53/1.. ZDSS-1 člen 52.. ZPP člen 11, 11/1, 286, 286/1, 339, 339/1.. URS člen 75.. Odvetniška tarifa (2015) člen 7, 16, 39.
kolektivni delovni spor - sodelovanje delavcev pri upravljanju - razveljavitev volitev v svet delavcev - rok za sodno varstvo - načelo hitrosti postopka - epidemija - sprememba sodbe - stroški postopka - neocenljiva zadeva
Ravnanje sveta delavcev, ko je razpisal volitve v svet delavcev in imenoval volilno komisijo v času, ko ni imel več mandata, predstavlja bistveno kršitev postopka volitev, ki je ali bi lahko vplivala na zakonitost in pravilnost volitev, kar skladno s prvim odstavkom 53. člena ZSDU utemeljuje razveljavitev volitev članov sveta delavcev. Nasprotna udeleženka pa se utemeljeno pritožuje zoper odločitev v II. točki izreka izpodbijane sodbe, v kateri ji je sodišče prve stopnje naložilo, da mora v roku 90 dni ponovno izvesti volitve članov sveta delavcev. Za ugoditev takšnemu zahtevku ni podlage v določilih ZSDU (niti v določilih 52. in 53. člena ZDSS-1).
izvršba na podlagi izvršilnega naslova - solidarna obveznost dolžnikov - nerazdelna odgovornost - tožene stranke kot enotni sosporniki - izterjava stroškov pravdnega postopka - obveznost z več dolžniki
Solidarnost dolžnikov se ne domneva, zato mora biti jasno določena v izreku stroškovne odločitve. Ker ni, gre za deljivo obveznost, ki se, če ni določeno drugače, deli med dolžnike na enake dele in je vsak odgovoren za svoj del obveznosti.
Tožencema (dolžnikoma) s sodbo (izvršilnim naslovom) ni bilo naloženo, da v korist tožnika (upnika) nekaj solidarno data, storita ali opustita. O nerazdelni odgovornosti za glavno stvar ni mogoče govoriti.
izločitev sodnika - prepozna zahteva - zavrženje zahteve - določitev sodne takse glede na vrednost zahtevka - stvarna služnost
Pravdna stranka lahko v skladu z drugim odstavkom 72. člena ZPP izločitev sodnika zahteva najpozneje do konca obravnave pred pristojnim sodiščem, če ni bilo obravnave, pa do izdaje odločbe.
29. člen ZST-1 v 2. točki določa, da se kot vrednost zahtevka za odmero takse v sporih o stvarnih služnosti vzame znesek 1.500,00 EUR. Sodna taksa se tako vedno odmeri od navedene vrednost in ne od vrednosti.
ZObr člen 57, 57/4, 57/4-6, 57/4-10, 57/4-15, 57/9, 57/10, 58, 58/5, 58/7.. ZPP člen 129, 323, 323/2, 324, 324/1.. Pravila službe v Slovenski vojski (2009) točka 35, 129.
Pravilen je zaključek sodišča prve stopnje, da grožnja tožnika, da bo A. A. ustrelil, če mu bo poskusila brisati ure, predstavlja nasilno obnašanje do podrejene. Pravila službe v slovenski vojski v 35. točki določajo, da temelji ravnanje pripadnikov Slovenske vojske na načelu, da je vsakršno kratenje človekovega dostojanstva in integritete nevzdržno ter nesprejemljivo in da je neželeno vsako ravnanje temelječe na katerikoli osebni okoliščini, ki ustvarja zastrašujoče, sovražno, ponižujoče, sramotilno ali žaljivo okolje za osebo ter žali njeno dostojanstvo. Zato je nedvomno podana kršitev iz 10. točke četrtega odstavka 57. člena ZObr. Glede na navedeno je neutemeljeno pritožbeno navajanje, da besede posameznika proti posameznici, ki niso bile namenjene delodajalcu, ne predstavljajo kršitve delovne obveznosti, zaradi katere bi bil delavec pri delodajalcu sankcioniran.