CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00057519
ZPP člen 13, 206, 206/1, 206/1-1. SPZ člen 66, 99, 100.
prekinitev postopka - predhodno vprašanje - razlogi za prekinitev postopka - solastnina - vznemirjanje lastninske pravice
Dejstvo je, da sta bila tožnik in toženec ob vložitvi predmetne tožbe in sta še solastnika nepremičnin. Med njima to ni sporno, kar pomeni, da med njima ne obstoji spor, ali obstaja ta pravica oziroma takšno pravno razmerje, prav na solastninskih upravičenjih pa tožnik tudi utemeljuje svoj zahtevek. Sklep o delitvi nepremičnine ima oblikovalni učinek, spremeni prejšnje pravno razmerje med udeleženci oziroma ga na novo oblikuje. Pravilno je zato stališče sodišča prve stopnje, da bo o izključni lastninski pravici šele odločeno in zato odločitev nepravdnega sodišča ne predstavlja predhodnega vprašanja za to pravdo. Na to tudi nima vpliva izdana začasna odredba v nepravdnem postopku, saj ta razmerje le začasno ureja. Vprašanje pravnega in ekonomskega interesa pa ni povezano s predhodnim vprašanjem.
ZPP člen 185, 185/1, 185/2.. OZ člen 364, 364/1, 364/2, 369, 369/2.. ZDR-1 člen 108, 109, 109/1, 111, 111/2, 111/3, 127, 127/3, 128, 128/1, 144, 144/1, 164, 202.
izredna odpoved delavca - plačilo za nadurno delo - sprememba tožbe - odpravnina - odškodnina namesto odpovednega roka - nadomestilo za neizrabljen letni dopust - sorazmerni del regresa - pripoznava dolga - pretrganje zastaranja - zmotna uporaba materialnega prava - delna razveljavitev sodbe
Z evidenco z dne 4. 9. 2015 je tožena stranka potrdila ostanek 417 ur tožnice na dan 31. 8. 2015. Zmotna je presoja sodišča prve stopnje, da je tožena stranka s tem pripoznala dolg iz naslova nadurnega dela. Za presojo, ali gre za pripoznavo dolga iz tega naslova, bi moralo biti glede na izpostavljena stališča iz teorije in sodne prakse že iz same listine jasno in nedvoumno razvidno, da v njej tožena stranka kot dolžnica pripoznava svoj dolg do tožnice kot upnice iz naslova plačila za nadurno delo. Iz evidence z dne 4. 9. 2015 pa nasprotno ni razvidno, da tožena stranka tožnici za opravljeno nadurno delo dolguje plačilo.
Sodišče prve stopnje ni bilo dolžno poizvedb opravljati tudi pri pooblaščenki, ki ji je stečajni dolžnik dal pooblastilo v izvršilnem postopku. Nasprotno pa je stečajni dolžnik tisti, ki mora poskrbeti za pravilen naslov za vročanje in je dolžan poskrbeti za to, da ima v centralnem registru prebivalstva vpisan naslov, na katerem tudi dejansko živi.
Vročilnica, ki jo sodišču posreduje pošta, kar velja tudi za primere, ko pisanja sploh ni mogoče vročiti, je javna listina. Javna listina dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje, dovoljeno pa je dokazovati, da so v javni listini dejstva neresnično ugotovljena.
Stečajni postopek ne trpi predolgega odlašanja zaradi stranke, ki ne poskrbi za pravilno prijavo stalnega prebivališča in s tem za vročanje sodnih pošiljk.
Ko se upnica že tako dolgo trudi za poplačilo svoje terjatve, kar pomembno vpliva na njeno ustavno pravico do zasebne lastnine iz 33. člena Ustave RS, že to po oceni višjega sodišča pretehta nad pravico dolžnika iz 22. člena Ustave RS, seveda upoštevaje tudi ravnanje stečajnega dolžnika, ki na naslovu stalnega prebivališča v relevantnem času očitno ni prebival. Ob tem je potrebno upoštevati tudi, da je stečajni postopek hiter, kar sodišče upravičuje k ravnanju iz 82. člena ZPP, ko je pisanje večkrat poskusilo vročiti dolžniku, kar je bilo neuspešno zaradi njegovih ravnanj.
neupravičena obogatitev - uporabnina za stanovanjsko hišo v solastnini - uporaba solastne stvari - dogovor o uporabi - dokaz z izvedencem - primerna višina uporabnine - tržna najemnina
Tržno najemnino, ki je na podlagi enotne in ustaljene sodne prakse poglavitno merilo za tovrstne zahtevke, je izračunal oz. ocenil sodni izvedenec gradbene stroke.
Na katero vprašanje, naj izvedenec ne bi odgovoril, pa bi bilo pomembno, pritožnik ne pove, samo opozarja, da je "še imel vprašanja", kar zgolj nakazuje na zlorabo pravic.
Že sam ZGD-1 s specialno ureditvijo obveznosti glavnega delničarja v postopku izključitve manjšinskih delničarjev določa obseg pojasnilne dolžnosti glavnega delničarja (zlasti v 386. členu ZGD-1) ter predpostavlja interese, ki jih imajo manjšinski delničarji v tem postopku izključitve, in ti so vezani (le) na primernost denarne odpravnine. Drugačna oziroma širša interpretacija obsega pojasnilne dolžnosti bi po presoji višjega sodišča izvotlila pomen te specialne ureditve, saj bi preko sklicevanja na splošnejšo pravico do obveščenosti omogočila obid specialne ureditve.
Dokazni predlog je bil predlagan povsem pavšalno in nesubstancirano. Postavitev izvedenca medicinske stroke ne more nadomestiti manjkajočih tožbenih trditev. Izvedenec tako ne more sam iskati nekih potencialnih zdravstvenih težav, ki bi lahko bile posledica izbrisa, lahko pa preveri, če so zdravstvene težave, ki jih zatrjuje oškodovanec, povezane s tem.
Ugotovljene okoliščine primera ne opravičujejo odškodnine v prisojeni višini. Tožnik zaradi izbrisa ni imel urejenih osebnih dokumentov in zdravstvenega zavarovanja, ni mogel odpreti bančnega računa, duševno je trpel zaradi neurejenega statusa in ga je bilo strah za prihodnost. Na drugi strani je bil tožnik iz registra stalnega prebivalstva izbrisan 132 mesecev, vendar se je izbrisa zavedal in zaradi njega trpel le od leta 1998 do leta 2003, od tega je leto dni preživel v zaporu ter je v tem obdobju opravljal priložnostna dela, pri čemer pa ni dokazal, da se je želel ali poskušal redno zaposliti. Pravična denarna odškodnina za pretrpljene duševne bolečine zaradi izbrisa zato znaša 8.600 EUR, kar v času sojenja predstavlja 6,3 neto plače.
presojanje stvarne pristojnosti - pristojnost okrajnega sodišča - pristojnost okrožnega sodišča - tožba na ugotovitev lastninske pravice - spor o stvarni pravici na nepremičnini
Ker gre za spor o stvarni pravici na nepremičnini, je treba uporabiti drugi odstavek 481. člena ZPP, po katerem se pravila postopka v gospodarskih sporih ne uporabljajo v sporih o stvarnih pravicah na nepremičninah in premičninah in v sporih zaradi motenja posesti. Glede na vrednost spornega predmeta (500 EUR) pa je v skladu z določbo prvega odstavka 30. člena ZPP podana pristojnost okrajnega sodišča, ki je pristojno za sojenje v sporih o premoženjskopravnih zahtevkih, če vrednost spornega predmeta ne presega 20.000 EUR. Ob povedanem je torej v konkretnem primeru za sojenje stvarno pristojno Okrajno sodišče v Ljubljani.
priznanje in izvršitev tuje sodne odločbe - zavrnitev predloga za priznanje in izvršitev tuje kazenske sodbe - načelo kontradiktornosti
Drži, da mora imeti stranka (obsojenec) možnost, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločitev, da predstavi svoja stališča glede dejanske in pravne podlage "spora", in da se izjavi o navedbah nasprotne stranke, v konkretnem primeru predlagateljice, to je države izdaje pravnomočne sodbe, o katere priznanju in izvršitvi kazni se je odločalo v postopku. Obsojenec res ni bil seznanjen z vsemi v pritožbi navedenimi listinami (pravnomočno sodbo bi mu moralo posredovati sodišče, ki jo je izreklo) glede priznanja in izvršitve tuje sodne odločbe, vendar to ni vplivalo na pravilnost in zakonitost odločitve. Sodišče prve stopnje je namreč priznanje in izvršitev sodbe kazenskega sodišča št. 4 v Gironi (Španija), opr. št. 101/2019 z dne 3. 6. 2019 v Republiki Sloveniji zavrnilo, ker se obsojenec ne nahaja v RS (niti v državi izdajateljici), torej niso bili izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka 131. člena ZSKZDČEU-1. Glede na navedeno ni bilo podlage za vsebinsko odločanje o "zahtevku nasprotne stranke". Pritožnik pa v pritožbi izrecno navaja, da se obsojenec strinja z odločitvijo naslovnega sodišča, da se sodba iz Španije v Republiki Sloveniji ne prizna in ne izvrši. Kršitev pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave RS ni podana.
osebni stečaj - prodaja premoženja stečajnega dolžnika - predkupna pravica - predkupni upravičenec - sklep o prodaji - način prodaje - procesno upravičenje za vložitev pritožbe - sklep o soglasju k sklenitvi prodajne pogodbe - sklep o izročitvi nepremičnine kupcu - zavrženje pritožbe
S sklepom o prodaji, ki ga je v tem postopku izdalo sodišče prve stopnje, se ne odloča o nobeni pravici predkupnega upravičenca, zato pritožnica za pritožbo zoper ta sklep nima procesne legitimacije. Šele s sklepom o soglasju k prodajni pogodbi (341. člen ZFPPIPP), ali s sklepom o izročitvi nepremičnine kupcu (drugi odstavek 342. člena ZFPPIPP), če soglasje sodišča k prodajni pogodbi ni bilo potrebno, se preizkuša, ali so bila v že izvedenem postopku prodaje ustrezno spoštovana pravila o uveljavitvi predkupne pravice, določena v 347. členu ZFPPIPP.
Ugotovljeno dejansko stanje, ki je tožniku v korist, temelji le na vsebini izpovedi zaslišanih v tej zadevi, četudi je toženka dokazovala, da izpoved tožnika ni prepričljiva zaradi drugačne vsebine listin, ki potrjujeta izpoved A. A. Čeprav je sodišče prve stopnje navedena dokaza očitno izvedlo, pa ju pri ugotavljanju dejstev in oblikovanju dokazne ocene napačno ni zajelo, kar bi lahko vplivalo na pravilnost in zakonitost sodbe.
izbris pravne osebe iz sodnega registra - izbris pravne osebe iz sodnega registra brez likvidacije - izbrisni razlog - stečajni postopek nad premoženjem izbrisane družbe - stečajni postopek nad najdenim premoženjem izbrisane pravne osebe - verjetno izkazana terjatev - aktivna legitimacija za vložitev predloga za začetek stečajnega postopka - odločanje o začetku stečajnega postopka - postopek imenovanja upravitelja - sklep o začetku stečajnega postopka - naknadno najdeno premoženje izbrisane pravne osebe - legitimacija za vložitev pritožbe - procesna legitimacija za vložitev pritožbe v insolventnem postopku - predujem za kritje stroškov začetka stečajnega postopka
Pritožnik je nekdanji direktor izbrisane pravne osebe. Ne trdi in ne dokazuje, da bi bil upnik ali družbenik stečajnega dolžnika. To pa pomeni, da v tem postopku nima procesne legitimacije za vložitev pritožbe.
ZPP člen 142, 142/1, 496, 496/1. ZST-1 člen 14a, 14a/3, 34a, 34a/7.
napoved pritožbe - plačilo sodne takse kot procesna predpostavka - plačilni nalog za plačilo sodne takse - izdaja plačilnega naloga za plačilo sodne takse - ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - sklep o ugovoru zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - zavrnitev pritožbe - pravnomočnost plačilnega naloga - pričetek teka roka za plačilo sodne takse po plačilnem nalogu - osebno vročanje - nepravilna vročitev sodnega pisanja - predlog za oprostitev plačila sodne takse - zavrženje predloga za oprostitev plačila sodne takse - rok za vložitev predloga za oprostitev plačila sodnih taks - začetek teka roka za vložitev predloga - pravočasnost predloga za oprostitev plačila sodne takse - neplačilo sodne takse - domneva umika napovedi pritožbe
Plačilni nalog za plačilo sodne takse za vlogo, za katere vsebinsko obravnavo je plačilo sodne takse procesna predpostavka, je treba vročiti osebno.
Sodišče prve stopnje bi moralo v konkretnem primeru sklep Višjega sodišča skupaj z obvestilom, da začne teči rok za plačilo sodne takse po plačilnem nalogu za napoved pritožbe naslednji dan po vročitvi sklepa, vročiti toženi stranki osebno.
ZOdv člen 17, 17/1. Odvetniška tarifa (2015) člen 2, 2/2, 2/3.
spor majhne vrednosti - plačilo odvetniških storitev - predpogodba za sklenitev prodajne pogodbe - nastanek plačilne obveznosti - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje zaradi zmotne uporabe materialnega prava
Prvi odstavek 17. člena ZOdv določa, da je odvetnik upravičen do plačila za svoje delo in do povračila stroškov v zvezi z opravljenim delom po odvetniški tarifi. Odvetniške stroške, ki predstavljajo skupno ceno odvetniških storitev in izdatkov, ki so potrebni za izvršitev dela, povečano za davek na dodano vrednost, je dolžna plačati stranka oziroma naročnik storitve. Na podlagi teh določb je odvetnik upravičen zahtevati plačilo za opravljene odvetniške storitve od stranke, ki je te storitve naročila. Pri tem ni pomembno, ali se je stranka izrecno zavezala, da bo plačala za naročene odvetniške storitve, saj že na podlagi samega zakona nastane pravica odvetnika do plačila za njegovo delo in do povračila stroškov v zvezi z opravljenim delom po odvetniški tarifi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00058669
ZPP člen 2, 2/1, 3, 3/3, 7, 7/2, 212, 213. ZVPot člen b43.d.
leasing - pogodba o finančnem leasingu - pogodbeno razmerje - izpolnitev pogodbene obveznosti - pravice potrošnika - odpoved pogodbe o leasingu - konkludentno ravnanje - trditveno in dokazno breme - odločilna dejstva - odločitev v mejah postavljenega zahtevka - razpolaganje strank z zahtevkom, ki nasprotuje prisilnim predpisom - neupravičena obogatitev - preizkus po uradni dolžnosti - nedopustna pritožbena novota
Toženec zmotno meni, da je pogodbo odpovedal s konkludentnimi dejanji grajanjem napak pri prodajalcu oziramo prenehanjem plačevanja leasing obrokov. Da je pogodbo odpovedal, bi moral sporočiti tožniku, pa ni.
ZPP člen 249, 339, 339/2, 339/2-14.. Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 35, 37, 39, 40, 42, 49, 49/1.. Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku (2003) člen 15, 15/3.
Sodišče prve stopnje je v razlogih izpodbijanega sklepa v zvezi s priznanim zneskom nagrade izvedencu navedlo zgolj to, katero nagrado je priznalo, v kakšni višini in na podlagi katerega določila Pravilnika o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih; ni pa odmere obrazložilo z upoštevanjem kriterijev, ki jih določa Pravilnik v 37., 39., 40. in 42. členu. Vsebinskih razlogov za svojo odločitev torej ni navedlo. To pa posledično onemogoča preizkus pravilnosti izpodbijanega sklepa.
Strošek najema opreme za forenziko mobilnih naprav, ki jo izvedenec potrebuje za izdelavo konkretnega izvedenskega mnenja, sodi med dejanske izdatke v zvezi z opravljenim delom
ZZVZZ člen 87, 87/1. Uredba o zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu na začasnih in premičnih gradbiščih (2005) priloga IV, razdelek C, točka 6.3.1.
regres Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije - odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - varnostni pas - delo na višini - organizacija dela - pomanjkljiva trditvena podlaga - neprerekana dejstva - neizvedba dokazov - nekonkretizirane pritožbene navedbe - nedovoljene pritožbene novote
V konkretni zadevi je treba najti konkretno pravilo z ustreznega področja (ali pa ga konstruirati iz načela prepovedi povzročanja škode) ter konkretno opisati očitek opustitvenega delikta, tožnica pa ni podala niti trditev v smeri, da bi se to delo običajno ali po kakih posebnih pravilih stroke ali navodilih proizvajalca konkretnega opažnega sistema tako opravljalo. Odgovornosti namreč ni mogoče razširjati na vsakršno hipotetično možnost predvidevanja nastanka škode, temveč bi tožnica morala izkazati, da so se toženke zavedale konkretnih pomanjkljivosti v organizaciji dela, zaradi katerih je obstajala velika možnost nastanka škodnih primerov.
Stopnička v poslovnem prostoru je povsem običajen riziko, ki kot tak ne terja nobenega posebnega, dodatnega ukrepanja, kot je talna oznaka (nalepka). Nevtralizira se ga lahko že z običajno pazljivostjo, kar dokazuje tudi dejstvo, da do poškodb na mestu, kjer je padel tožnik, očitno pogosteje ni prihajalo, vsaj tožnik česa takega ne trdi. Zgodi se, da kdo kdaj spregleda rob ali stopnico, a če to ni posebej nepričakovano, gre za plod lastne premajhne pozornosti ali naključja, ki ga mora trpeti tisti, ki se mu takšno naključje primeri.
BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ - CIVILNO PROCESNO PRAVO - SODNE TAKSE
VSL00057021
ZST-1 člen 1, 1/3, 11, 11/1, 11/6. ZPP člen 337.
predlog za dopustitev revizije - plačilo sodne takse za predlog za dopustitev revizije - predlog za oprostitev plačila sodne takse - pogoji za oprostitev plačila sodne takse - preseg cenzusa - predlog za dodelitev brezplačne pravne pomoči - redna brezplačna pravna pomoč - odločba o dodelitvi brezplačne pravne pomoči - dovoljena pritožbena novota - izpolnjevanje pogojev za dodelitev brezplačne pravne pomoči - izpolnjevanje materialnih pogojev - upravičenost do oprostitve plačila sodnih taks - oprostitev plačila sodne takse
Iz odločbe Okrožnega sodišča v Ljubljani Bpp 1118/2022 z dne 3. 5. 2022, ki jo je tožeča stranka priložila pritožbi izhaja, da je bila tožeči stranki dodeljena redna brezplačna pravna pomoč. Glede na določbo šestega odstavka 11. člena ZST-1 je tožeča stranka zato upravičena tudi do celotne oprostitve plačila sodne takse.
OZ člen 52, 58, 239. SPZ člen 48, 48/2. ZTLR člen 33. ZPP člen 318, 318/3, 339, 339/2-7.
tožba za izstavitev zemljiškoknjižne listine - zamudna sodba - dogovor o skupni gradnji - nesklepčnost tožbe - razveljavitev zamudne sodbe - vlaganja - solastni delež - višina solastnega deleža - vlaganje v solastno nepremičnino - če je bila izpolnjena pogodba, ki ji manjka oblika (realizacija) - konvalidacija oblično pomanjkljive pogodbe
Sodna praksa je že večkrat izrekla, da je možno, da pogodba z realizacijo lahko konvalidira. Tako je možno, da je lahko sklenjen ustni dogovor med lastnikom in graditeljem, da bo ob pogojih konkretnega primera nastala solastnina v dogovorjenem deležu. To pomeni, da bi v konkretnem primeru morala tožeča stranka zatrjevati poleg okoliščin o dogovorjeni skupni gradnji tudi, kdaj in kako se bo določil delež, če ni bil dogovorjen že v ustnem sporazumu. Ni dovolj trditev iz tožbe, da bo pridobila delež po izvedenčevi oceni vlaganj v celotno hišo.