ZPP člen 249, 249/1. Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 37, 50, 50/2.
nagrada in stroški izvedenca za opravljeno izvedensko delo - nepopolno izvedensko mnenje - pripombe na izvedensko mnenje
Pravdni stranki sta zoper izvedensko mnenje podali pripombe, kar vse bo predmet obravnavanja v nadaljnjem dokaznem postopku, ne utemeljuje pa odklonitve priznanja nagrade in stroškov izvedenki za opravljeno delo. Nestrinjanje stranke z izdelanim izvedenskim mnenjem ne more biti upoštevan razlog za odklanjanje plačila sodnemu izvedencu.
ZPP člen 142, 142/1, 496, 496/1. ZST-1 člen 14a, 14a/3, 34a, 34a/7.
napoved pritožbe - plačilo sodne takse kot procesna predpostavka - plačilni nalog za plačilo sodne takse - izdaja plačilnega naloga za plačilo sodne takse - ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - sklep o ugovoru zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - zavrnitev pritožbe - pravnomočnost plačilnega naloga - pričetek teka roka za plačilo sodne takse po plačilnem nalogu - osebno vročanje - nepravilna vročitev sodnega pisanja - predlog za oprostitev plačila sodne takse - zavrženje predloga za oprostitev plačila sodne takse - rok za vložitev predloga za oprostitev plačila sodnih taks - začetek teka roka za vložitev predloga - pravočasnost predloga za oprostitev plačila sodne takse - neplačilo sodne takse - domneva umika napovedi pritožbe
Plačilni nalog za plačilo sodne takse za vlogo, za katere vsebinsko obravnavo je plačilo sodne takse procesna predpostavka, je treba vročiti osebno.
Sodišče prve stopnje bi moralo v konkretnem primeru sklep Višjega sodišča skupaj z obvestilom, da začne teči rok za plačilo sodne takse po plačilnem nalogu za napoved pritožbe naslednji dan po vročitvi sklepa, vročiti toženi stranki osebno.
ZPP člen 249, 339, 339/2, 339/2-14.. Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 35, 37, 39, 40, 42, 49, 49/1.. Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku (2003) člen 15, 15/3.
Sodišče prve stopnje je v razlogih izpodbijanega sklepa v zvezi s priznanim zneskom nagrade izvedencu navedlo zgolj to, katero nagrado je priznalo, v kakšni višini in na podlagi katerega določila Pravilnika o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih; ni pa odmere obrazložilo z upoštevanjem kriterijev, ki jih določa Pravilnik v 37., 39., 40. in 42. členu. Vsebinskih razlogov za svojo odločitev torej ni navedlo. To pa posledično onemogoča preizkus pravilnosti izpodbijanega sklepa.
Strošek najema opreme za forenziko mobilnih naprav, ki jo izvedenec potrebuje za izdelavo konkretnega izvedenskega mnenja, sodi med dejanske izdatke v zvezi z opravljenim delom
ZPP člen 185, 185/1, 185/2.. OZ člen 364, 364/1, 364/2, 369, 369/2.. ZDR-1 člen 108, 109, 109/1, 111, 111/2, 111/3, 127, 127/3, 128, 128/1, 144, 144/1, 164, 202.
izredna odpoved delavca - plačilo za nadurno delo - sprememba tožbe - odpravnina - odškodnina namesto odpovednega roka - nadomestilo za neizrabljen letni dopust - sorazmerni del regresa - pripoznava dolga - pretrganje zastaranja - zmotna uporaba materialnega prava - delna razveljavitev sodbe
Z evidenco z dne 4. 9. 2015 je tožena stranka potrdila ostanek 417 ur tožnice na dan 31. 8. 2015. Zmotna je presoja sodišča prve stopnje, da je tožena stranka s tem pripoznala dolg iz naslova nadurnega dela. Za presojo, ali gre za pripoznavo dolga iz tega naslova, bi moralo biti glede na izpostavljena stališča iz teorije in sodne prakse že iz same listine jasno in nedvoumno razvidno, da v njej tožena stranka kot dolžnica pripoznava svoj dolg do tožnice kot upnice iz naslova plačila za nadurno delo. Iz evidence z dne 4. 9. 2015 pa nasprotno ni razvidno, da tožena stranka tožnici za opravljeno nadurno delo dolguje plačilo.
Stopnička v poslovnem prostoru je povsem običajen riziko, ki kot tak ne terja nobenega posebnega, dodatnega ukrepanja, kot je talna oznaka (nalepka). Nevtralizira se ga lahko že z običajno pazljivostjo, kar dokazuje tudi dejstvo, da do poškodb na mestu, kjer je padel tožnik, očitno pogosteje ni prihajalo, vsaj tožnik česa takega ne trdi. Zgodi se, da kdo kdaj spregleda rob ali stopnico, a če to ni posebej nepričakovano, gre za plod lastne premajhne pozornosti ali naključja, ki ga mora trpeti tisti, ki se mu takšno naključje primeri.
sodna taksa - odločanje o plačilu sodne takse - predlog za oprostitev plačila sodne takse za pritožbo - predlog za obročno plačilo sodne takse - zavrženje predloga - zavrnitev ugovora zoper plačilni nalog - neplačilo sodne takse - pritožba se šteje za umaknjeno - umik pritožbe - umik vloge - znižana sodna taksa - nov predlog za oprostitev plačila sodne takse - spremenjene okoliščine - nedovoljene pritožbene novote - zavezanec za plačilo sodne takse - nov plačilni nalog
Določitev takse ne pomeni naložitev plačila nove taksne obveznosti ampak znižanje plačila prvotne. Napačno je stališče, da v primeru predloga za oprostitev plačila sodne takse, ki je zaradi umika pritožbe znižana, ne gre za isti postopek kot pri odločanju o predlogu za oprostitev plačila sodne takse za vloženo pritožbo.
osebni stečaj - prodaja premoženja stečajnega dolžnika - predkupna pravica - predkupni upravičenec - sklep o prodaji - način prodaje - procesno upravičenje za vložitev pritožbe - sklep o soglasju k sklenitvi prodajne pogodbe - sklep o izročitvi nepremičnine kupcu - zavrženje pritožbe
S sklepom o prodaji, ki ga je v tem postopku izdalo sodišče prve stopnje, se ne odloča o nobeni pravici predkupnega upravičenca, zato pritožnica za pritožbo zoper ta sklep nima procesne legitimacije. Šele s sklepom o soglasju k prodajni pogodbi (341. člen ZFPPIPP), ali s sklepom o izročitvi nepremičnine kupcu (drugi odstavek 342. člena ZFPPIPP), če soglasje sodišča k prodajni pogodbi ni bilo potrebno, se preizkuša, ali so bila v že izvedenem postopku prodaje ustrezno spoštovana pravila o uveljavitvi predkupne pravice, določena v 347. členu ZFPPIPP.
Ugotovljeno dejansko stanje, ki je tožniku v korist, temelji le na vsebini izpovedi zaslišanih v tej zadevi, četudi je toženka dokazovala, da izpoved tožnika ni prepričljiva zaradi drugačne vsebine listin, ki potrjujeta izpoved A. A. Čeprav je sodišče prve stopnje navedena dokaza očitno izvedlo, pa ju pri ugotavljanju dejstev in oblikovanju dokazne ocene napačno ni zajelo, kar bi lahko vplivalo na pravilnost in zakonitost sodbe.
priznanje in izvršitev tuje sodne odločbe - zavrnitev predloga za priznanje in izvršitev tuje kazenske sodbe - načelo kontradiktornosti
Drži, da mora imeti stranka (obsojenec) možnost, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločitev, da predstavi svoja stališča glede dejanske in pravne podlage "spora", in da se izjavi o navedbah nasprotne stranke, v konkretnem primeru predlagateljice, to je države izdaje pravnomočne sodbe, o katere priznanju in izvršitvi kazni se je odločalo v postopku. Obsojenec res ni bil seznanjen z vsemi v pritožbi navedenimi listinami (pravnomočno sodbo bi mu moralo posredovati sodišče, ki jo je izreklo) glede priznanja in izvršitve tuje sodne odločbe, vendar to ni vplivalo na pravilnost in zakonitost odločitve. Sodišče prve stopnje je namreč priznanje in izvršitev sodbe kazenskega sodišča št. 4 v Gironi (Španija), opr. št. 101/2019 z dne 3. 6. 2019 v Republiki Sloveniji zavrnilo, ker se obsojenec ne nahaja v RS (niti v državi izdajateljici), torej niso bili izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka 131. člena ZSKZDČEU-1. Glede na navedeno ni bilo podlage za vsebinsko odločanje o "zahtevku nasprotne stranke". Pritožnik pa v pritožbi izrecno navaja, da se obsojenec strinja z odločitvijo naslovnega sodišča, da se sodba iz Španije v Republiki Sloveniji ne prizna in ne izvrši. Kršitev pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave RS ni podana.
določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - pripadajoče zemljišče - obseg pripadajočega zemljišča - pogoji za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - upravna odločba - odločba o denacionalizaciji - prekinitev postopka - lastninska pravica tretjega - denacionalizacija - denacionalizacijski upravičenec
ZVEtL-1 v 52. členu določa, da če je bila na pripadajočem zemljišču stavbe s pravnomočno upravno odločbo o denacionalizaciji vzpostavljena lastninska pravica v korist denacionalizacijskega upravičenca, sodišče v postopku za ugotovitev pripadajočega zemljišča z delno odločbo ugotovi obseg pripadajočega zemljišča, udeležence postopka napoti, da začnejo postopek za izrek ničnosti pravnomočne upravne odločbe, postopek glede ugotovitve pravic na takem zemljišču pa prekine.
Nepravdno sodišče upravne odločbe ne more samo izreči za nično, zato mora to storiti upravni organ. Nepravdno sodišče ne more ugotoviti pripadajočega zemljišča k stavbi v korist etažnih lastnikov stavb, dokler je z denacionalizacijsko odločbo vzpostavljena lastninska pravica, iz katere izvira pravica nasprotnih udeležencev. Skratka, če se bo ugotovila ničnost te odločbe, bodo nična tudi nadaljnja razpolaganja, sicer pa ne, saj lastninska pravica nasprotnih udeležencev kot se kaže izvira iz originarnega nastanka lastninske pravice denacionalizacijskih upravičencev, četudi je predmet tega pripadajoče (oz. v preteklosti funkcionalno) zemljišče k stavbama.
presojanje stvarne pristojnosti - pristojnost okrajnega sodišča - pristojnost okrožnega sodišča - tožba na ugotovitev lastninske pravice - spor o stvarni pravici na nepremičnini
Ker gre za spor o stvarni pravici na nepremičnini, je treba uporabiti drugi odstavek 481. člena ZPP, po katerem se pravila postopka v gospodarskih sporih ne uporabljajo v sporih o stvarnih pravicah na nepremičninah in premičninah in v sporih zaradi motenja posesti. Glede na vrednost spornega predmeta (500 EUR) pa je v skladu z določbo prvega odstavka 30. člena ZPP podana pristojnost okrajnega sodišča, ki je pristojno za sojenje v sporih o premoženjskopravnih zahtevkih, če vrednost spornega predmeta ne presega 20.000 EUR. Ob povedanem je torej v konkretnem primeru za sojenje stvarno pristojno Okrajno sodišče v Ljubljani.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00058474
ZDR-1 člen 4, 179, 179/1.. OZ člen 131.
odškodninska odgovornost delodajalca - odvzem prostosti - kršitev osebnostnih pravic - protipravno ravnanje - vzročna zveza - zmotna uporaba materialnega prava - razveljavitev sodbe
Tožnik je navajal, da ga je po sklenitvi pogodbe o zaposlitvi toženec napotil na delo v Avstrijo, kjer je prvi teden zaposlitve opravljal delo. Dne 6. 6. 2019 se je skupaj s sodelavcem vrnil v Slovenijo, saj so bila dela na objektu zaključena. Nato je 7. 6. 2021 in 10. 6. 2021 delo opravljal v Sloveniji, v ponedeljek, 11. 6. 2019, pa so pričeli delati na delovišču v A. Okrog 10. ure je na delovišče prišla finančna policija, pri pregledu pa je bilo ugotovljeno, da dokumentacija ni urejena. Zaradi navedenega mu je bila odvzeta prostost, nato pa je bil deportiran v Bosno in Hercegovino, katere državljan je.
Pritožba utemeljeno navaja, da ravnanje tretje osebe ne more vplivati na razmerje med tožnikom in tožencem in izključiti protipravnosti toženčevega ravnanja, ki ni poskrbel za to, da bi njegovi delavci delo opravljali na delovišču, ki bi imelo urejeno dokumentacijo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00058669
ZPP člen 2, 2/1, 3, 3/3, 7, 7/2, 212, 213. ZVPot člen b43.d.
leasing - pogodba o finančnem leasingu - pogodbeno razmerje - izpolnitev pogodbene obveznosti - pravice potrošnika - odpoved pogodbe o leasingu - konkludentno ravnanje - trditveno in dokazno breme - odločilna dejstva - odločitev v mejah postavljenega zahtevka - razpolaganje strank z zahtevkom, ki nasprotuje prisilnim predpisom - neupravičena obogatitev - preizkus po uradni dolžnosti - nedopustna pritožbena novota
Toženec zmotno meni, da je pogodbo odpovedal s konkludentnimi dejanji grajanjem napak pri prodajalcu oziramo prenehanjem plačevanja leasing obrokov. Da je pogodbo odpovedal, bi moral sporočiti tožniku, pa ni.
ZST-1 člen 11, 12, 12/2, 12/2-5, 12/3.. ZPP člen 108, 108/1, 108/4, 108/6.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - nepopoln predlog za oprostitev plačila sodne takse - zahteva sodišča za dopolnitev vloge - ugotavljanje materialnega položaja stranke in njenih družinskih članov - soglasje stranke za pridobitev podatkov, ki so davčna tajnost - lastnoročni podpis - podpis v fotokopiji - zavrženje predloga - opozorilo na posledice - izjava stranke
Izjava, s katero stranka soglaša,da sodišče z namenom ugotavljanja njenega materialnega položaja po uradni dolžnosti pridobi podatke, ki so davčna tajnost ter potrjuje, da so vsi podatki, ki so navedeni v vlogi za uveljavitev taksne oprostitve, resnični, točni in popolni ter da zanje prevzema vso premoženjsko odgovornost, mora biti opremljena z lastnoročnim oziroma izvirnim podpisom (12. člen ZST-1) in ne zadošča, da je v fotokopirani obliki.
ZOdv člen 17, 17/1. Odvetniška tarifa (2015) člen 2, 2/2, 2/3.
spor majhne vrednosti - plačilo odvetniških storitev - predpogodba za sklenitev prodajne pogodbe - nastanek plačilne obveznosti - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje zaradi zmotne uporabe materialnega prava
Prvi odstavek 17. člena ZOdv določa, da je odvetnik upravičen do plačila za svoje delo in do povračila stroškov v zvezi z opravljenim delom po odvetniški tarifi. Odvetniške stroške, ki predstavljajo skupno ceno odvetniških storitev in izdatkov, ki so potrebni za izvršitev dela, povečano za davek na dodano vrednost, je dolžna plačati stranka oziroma naročnik storitve. Na podlagi teh določb je odvetnik upravičen zahtevati plačilo za opravljene odvetniške storitve od stranke, ki je te storitve naročila. Pri tem ni pomembno, ali se je stranka izrecno zavezala, da bo plačala za naročene odvetniške storitve, saj že na podlagi samega zakona nastane pravica odvetnika do plačila za njegovo delo in do povračila stroškov v zvezi z opravljenim delom po odvetniški tarifi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - JAVNI ZAVODI - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00062861
OZ člen 168, 168/4, 240, 346, 579. ZPP člen 216, 352, 352/3. ZZ člen 49. Odlok o ustanovitvi javnega zavoda Loški muzej Škofja Loka (2003) člen 24. Pravilnik o varovanju in hranjenju nacionalnega bogastva in muzejskega gradiva, o vpisu v razvid muzejev in o podelitvi pooblastila za opravljanje državne javne službe muzejev (2012) člen 1.
škodni dogodek - tatvina - umetniške slike - premoženjska škoda - posodbena pogodba - kršitev pogodbene obveznosti - vrnitev umetniških slik - varovanje muzejskih zbirk - zastaranje pogodbene odškodninske terjatve - čas, ki je potreben za zastaranje - oprostitev dolžnika odgovornosti - alarmni sistem - izključitveni razlog - odgovornost zavoda - subsidiarna odgovornost - načelo profesionalne skrbnosti - subjektivna vrednost - sporna višina odškodnine - določitev cene - zavarovalna vrednost - dokaz s sodnim izvedencem - prosta presoja dokazov - drugo izvedensko mnenje - postavitev drugega izvedenca
Glede na dejstvo, da je bila slika ukradena prvo toženi stranki, ki se profesionalno ukvarja z muzejsko galerijsko dejavnostjo, je pravilen zaključek, da prvo tožena stranka ni uspela dokazati ekskulpacijskih razlogov, zaradi katerih bi bila prosta odgovornosti za nastalo škodo. Ona je nadzorovala svoje prostore, zagotavljala varnostne mehanizme in poznala oz. bi morala poznati obseg tveganj. Tožeča stranka, ki ji je sliko izročila v neodplačno rabo, ni imela nobenega vpliva na te okoliščine.
Glede na področje dela, katerega specifičnosti so izpostavljene zgoraj, je bilo prvo izdelano mnenje smiselno preveriti s še eno oceno vrednosti. Rezultat cenitve potrjuje, da je bilo drugo mnenje potrebno. Ni pa razlogov za postavitev novega, tretjega izvedenca, saj nobena od strank ne zatrjuje in ni pričakovati, da bi rezultat njegovega mnenja bistveno odstopal – bodisi navzgor, bodisi navzdol – od vrednosti, ugotovljene po že angažiranih izvedencih.
Primerljivih prodaj ni, saj je večina umetnostno pomembnih Groharjevih del, ki se nahajajo v razstavnih katalogih (taka je tudi obravnavana slika), že v javnih muzejsko galerijskih zbirkah in se ne pojavljajo na trgu.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00057519
ZPP člen 13, 206, 206/1, 206/1-1. SPZ člen 66, 99, 100.
prekinitev postopka - predhodno vprašanje - razlogi za prekinitev postopka - solastnina - vznemirjanje lastninske pravice
Dejstvo je, da sta bila tožnik in toženec ob vložitvi predmetne tožbe in sta še solastnika nepremičnin. Med njima to ni sporno, kar pomeni, da med njima ne obstoji spor, ali obstaja ta pravica oziroma takšno pravno razmerje, prav na solastninskih upravičenjih pa tožnik tudi utemeljuje svoj zahtevek. Sklep o delitvi nepremičnine ima oblikovalni učinek, spremeni prejšnje pravno razmerje med udeleženci oziroma ga na novo oblikuje. Pravilno je zato stališče sodišča prve stopnje, da bo o izključni lastninski pravici šele odločeno in zato odločitev nepravdnega sodišča ne predstavlja predhodnega vprašanja za to pravdo. Na to tudi nima vpliva izdana začasna odredba v nepravdnem postopku, saj ta razmerje le začasno ureja. Vprašanje pravnega in ekonomskega interesa pa ni povezano s predhodnim vprašanjem.
Že sam ZGD-1 s specialno ureditvijo obveznosti glavnega delničarja v postopku izključitve manjšinskih delničarjev določa obseg pojasnilne dolžnosti glavnega delničarja (zlasti v 386. členu ZGD-1) ter predpostavlja interese, ki jih imajo manjšinski delničarji v tem postopku izključitve, in ti so vezani (le) na primernost denarne odpravnine. Drugačna oziroma širša interpretacija obsega pojasnilne dolžnosti bi po presoji višjega sodišča izvotlila pomen te specialne ureditve, saj bi preko sklicevanja na splošnejšo pravico do obveščenosti omogočila obid specialne ureditve.
izbris pravne osebe iz sodnega registra - izbris pravne osebe iz sodnega registra brez likvidacije - izbrisni razlog - stečajni postopek nad premoženjem izbrisane družbe - stečajni postopek nad najdenim premoženjem izbrisane pravne osebe - verjetno izkazana terjatev - aktivna legitimacija za vložitev predloga za začetek stečajnega postopka - odločanje o začetku stečajnega postopka - postopek imenovanja upravitelja - sklep o začetku stečajnega postopka - naknadno najdeno premoženje izbrisane pravne osebe - legitimacija za vložitev pritožbe - procesna legitimacija za vložitev pritožbe v insolventnem postopku - predujem za kritje stroškov začetka stečajnega postopka
Pritožnik je nekdanji direktor izbrisane pravne osebe. Ne trdi in ne dokazuje, da bi bil upnik ali družbenik stečajnega dolžnika. To pa pomeni, da v tem postopku nima procesne legitimacije za vložitev pritožbe.