CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00057045
ZD člen 32, 32/1, 210, 210/1, 212, 212-2.
izločitveni zahtevek dedičev - sklep o napotitvi na pravdo - napotitev dedičev na pravdo - prekinitev zapuščinskega postopka in napotitev na pravdo - razlogi za prekinitev zapuščinskega postopka - spor o obsegu zapuščine - vezanost stranke na napotitveni sklep - oblikovanje tožbenega zahtevka - sklepčnost zahtevka
Zapuščinsko sodišče ne more samo odločati o utemeljenosti izločitvenega zahtevka. Po 212. členu ZD namreč sodišče prekine zapuščinsko obravnavo in napoti stranke na pravdo: če je med dediči spor o tem, ali kakšno premoženje spada v zapuščino, oz. če je med dediči spor zaradi zahteve zapustnikovih potomcev, ki so živeli z njim v skupnosti, da se jim iz zapuščine izloči del, ki ustreza njihovemu prispevku k povečanju ali ohranitvi vrednosti zapustnikovega premoženja. Tak spor se torej lahko rešuje zgolj v pravdnem postopku.
Na pravdo napotena stranka pri oblikovanju tožbenega zahtevka ni vezana na dikcijo napotitvenega sklepa. Sama mora formulirati tožbo tako, da zahteva ugotovitev obstoja pravice ali pravnega razmerja, ki temelji na tistem dejstvu, ki je bilo v postopku, iz katerega je napotena na pravdo, sporno. Oblika pravnega varstva, to je zahtevka in tožbene podlage, je tako prepuščena na pravdo napoteni stranki. To pa končno pomeni, da lahko na pravdo napoteni dedič v tožbi uveljavlja tudi dejstva, ki jih ni navedel v izločitvenem zahtevku, ki ga je uveljavljal v zapuščinskem postopku. Zato v fazi, ko zapuščinsko sodišče zaradi spora med dediči o obsegu zapuščine, enega od njih napoti na pravdo, tudi ni mogoče govoriti o nesklepčnosti takšnega (izločitvenega) zahtevka. O morebitni nesklepčnosti bo mogoče govoriti šele, ko bo napotena dedinja vložila tožbo.
Sodišče prve stopnje ni bilo dolžno poizvedb opravljati tudi pri pooblaščenki, ki ji je stečajni dolžnik dal pooblastilo v izvršilnem postopku. Nasprotno pa je stečajni dolžnik tisti, ki mora poskrbeti za pravilen naslov za vročanje in je dolžan poskrbeti za to, da ima v centralnem registru prebivalstva vpisan naslov, na katerem tudi dejansko živi.
Vročilnica, ki jo sodišču posreduje pošta, kar velja tudi za primere, ko pisanja sploh ni mogoče vročiti, je javna listina. Javna listina dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje, dovoljeno pa je dokazovati, da so v javni listini dejstva neresnično ugotovljena.
Stečajni postopek ne trpi predolgega odlašanja zaradi stranke, ki ne poskrbi za pravilno prijavo stalnega prebivališča in s tem za vročanje sodnih pošiljk.
Ko se upnica že tako dolgo trudi za poplačilo svoje terjatve, kar pomembno vpliva na njeno ustavno pravico do zasebne lastnine iz 33. člena Ustave RS, že to po oceni višjega sodišča pretehta nad pravico dolžnika iz 22. člena Ustave RS, seveda upoštevaje tudi ravnanje stečajnega dolžnika, ki na naslovu stalnega prebivališča v relevantnem času očitno ni prebival. Ob tem je potrebno upoštevati tudi, da je stečajni postopek hiter, kar sodišče upravičuje k ravnanju iz 82. člena ZPP, ko je pisanje večkrat poskusilo vročiti dolžniku, kar je bilo neuspešno zaradi njegovih ravnanj.
neupravičena obogatitev - uporabnina za stanovanjsko hišo v solastnini - uporaba solastne stvari - dogovor o uporabi - dokaz z izvedencem - primerna višina uporabnine - tržna najemnina
Tržno najemnino, ki je na podlagi enotne in ustaljene sodne prakse poglavitno merilo za tovrstne zahtevke, je izračunal oz. ocenil sodni izvedenec gradbene stroke.
Na katero vprašanje, naj izvedenec ne bi odgovoril, pa bi bilo pomembno, pritožnik ne pove, samo opozarja, da je "še imel vprašanja", kar zgolj nakazuje na zlorabo pravic.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00057950
OZ člen 953, 953/1, 953/3. ZPP člen 315, 315/1.
zavarovalna pogodba - premoženjsko zavarovanje - prostovoljno zavarovanje - kasko avtomobilsko zavarovanje - splošni zavarovalni pogoji - izključitev zavarovalnega kritja - povzročitev škode po osebi, za katero odgovarja zavarovanec - delavec zavarovanca - sozavarovana oseba - premoženjski interes zavarovanca - kogentne določbe - vmesna sodba v pritožbenem postopku
Določilo 4. točke prvega odstavka 12. člena Splošnih pogojev, ki izključuje odgovornost zavarovalnice zaradi alkoholiziranosti osebe, ki je upravljala z vozilom v času nastanka škodnega dogodka, se presoja le v razmerju do zavarovanca (na podlagi določbe prvega odstavka 953. člena OZ) in ne (tudi) v razmerju do delavcev, ki jim je zavarovanec prepustil vozilo v upravljanje, ne glede na določilo 11. člena Splošnih pogojev, ki osebo, ki mu je vozilo prepuščeno v upravljanje, šteje kot sozavarovanca. Določba tretjega odstavka 953. člena OZ je kogentne narave in njene uporabe ni mogoče izključiti z določili Splošnih pogojev ter velja tudi v primeru zavarovančevega zahtevka zoper zavarovalnico.
kupoprodajna pogodba - vsebina pogodbe - ugovor zastaranja - tek zastaranja - tek zastaralnega roka - odstop od pogodbe - izjava o odstopu - neprerekane trditve - kondikcija - neupravičena obogatitev - zapadlost terjatve
Z zastaranjem izpolnitvenega zahtevka je obenem ugasnilo tudi tožnikovo upravičenje, da odstopi od pogodbe zaradi neizpolnitve. Ker je bila tožnikova izjava o odstopu podana leta 2020, tj. šest let po zastaranju izpolnitvenega zahtevka, je materialno pravno napačen zaključek sodišča prve stopnje, da je tožnik veljavno odstopil od pogodbe.
Dokazni predlog je bil predlagan povsem pavšalno in nesubstancirano. Postavitev izvedenca medicinske stroke ne more nadomestiti manjkajočih tožbenih trditev. Izvedenec tako ne more sam iskati nekih potencialnih zdravstvenih težav, ki bi lahko bile posledica izbrisa, lahko pa preveri, če so zdravstvene težave, ki jih zatrjuje oškodovanec, povezane s tem.
Ugotovljene okoliščine primera ne opravičujejo odškodnine v prisojeni višini. Tožnik zaradi izbrisa ni imel urejenih osebnih dokumentov in zdravstvenega zavarovanja, ni mogel odpreti bančnega računa, duševno je trpel zaradi neurejenega statusa in ga je bilo strah za prihodnost. Na drugi strani je bil tožnik iz registra stalnega prebivalstva izbrisan 132 mesecev, vendar se je izbrisa zavedal in zaradi njega trpel le od leta 1998 do leta 2003, od tega je leto dni preživel v zaporu ter je v tem obdobju opravljal priložnostna dela, pri čemer pa ni dokazal, da se je želel ali poskušal redno zaposliti. Pravična denarna odškodnina za pretrpljene duševne bolečine zaradi izbrisa zato znaša 8.600 EUR, kar v času sojenja predstavlja 6,3 neto plače.
OZ člen 52, 58, 239. SPZ člen 48, 48/2. ZTLR člen 33. ZPP člen 318, 318/3, 339, 339/2-7.
tožba za izstavitev zemljiškoknjižne listine - zamudna sodba - dogovor o skupni gradnji - nesklepčnost tožbe - razveljavitev zamudne sodbe - vlaganja - solastni delež - višina solastnega deleža - vlaganje v solastno nepremičnino - če je bila izpolnjena pogodba, ki ji manjka oblika (realizacija) - konvalidacija oblično pomanjkljive pogodbe
Sodna praksa je že večkrat izrekla, da je možno, da pogodba z realizacijo lahko konvalidira. Tako je možno, da je lahko sklenjen ustni dogovor med lastnikom in graditeljem, da bo ob pogojih konkretnega primera nastala solastnina v dogovorjenem deležu. To pomeni, da bi v konkretnem primeru morala tožeča stranka zatrjevati poleg okoliščin o dogovorjeni skupni gradnji tudi, kdaj in kako se bo določil delež, če ni bil dogovorjen že v ustnem sporazumu. Ni dovolj trditev iz tožbe, da bo pridobila delež po izvedenčevi oceni vlaganj v celotno hišo.
ZZVZZ člen 87, 87/1. Uredba o zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu na začasnih in premičnih gradbiščih (2005) priloga IV, razdelek C, točka 6.3.1.
regres Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije - odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - varnostni pas - delo na višini - organizacija dela - pomanjkljiva trditvena podlaga - neprerekana dejstva - neizvedba dokazov - nekonkretizirane pritožbene navedbe - nedovoljene pritožbene novote
V konkretni zadevi je treba najti konkretno pravilo z ustreznega področja (ali pa ga konstruirati iz načela prepovedi povzročanja škode) ter konkretno opisati očitek opustitvenega delikta, tožnica pa ni podala niti trditev v smeri, da bi se to delo običajno ali po kakih posebnih pravilih stroke ali navodilih proizvajalca konkretnega opažnega sistema tako opravljalo. Odgovornosti namreč ni mogoče razširjati na vsakršno hipotetično možnost predvidevanja nastanka škode, temveč bi tožnica morala izkazati, da so se toženke zavedale konkretnih pomanjkljivosti v organizaciji dela, zaradi katerih je obstajala velika možnost nastanka škodnih primerov.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje - razpis naroka - zamuda na narok - preložitev naroka - upravičen razlog za zamudo - vabilo - naslov sodišča - drug naslov - sprememba naslova med pravdo - dejanska zmota - dolžna skrbnost odvetnika - predlaganje dokazov - dokazno breme
Ob dodatnem upoštevanju narave zadeve bi okoliščine, ki jih je zatrjevala toženka, lahko utemeljevale upravičen razlog za zamudo. Ker pa za svoje navedbe ni predlagala dokazov, je odločitev o zavrnitvi predloga pravilna.
ZPP člen 117, 117/4. ZDOdv člen 27, 27/1, 27/4, 35.
zavrženje tožbe - zavrženje predloga za vrnitev v prejšnje stanje - predhodni postopek poskusa mirne rešitve spora - predhodni postopek kot procesna predpostavka - odškodninska odgovornost sodnika - odškodninska odgovornost države za delo sodnika - materialna imuniteta sodnika - neposredna odškodninska odgovornost sodnika - procesna ovira - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - zamuda roka - potrdilo o poskusu mirne rešitve spora
Tožnik tožbi ni priložil potrdila državnega odvetništva o neuspelem poskusu mirne rešitve spora v predhodnem postopku. Ta predhodni postopek je procesna predpostavka za začetek pravdnega postopka proti prvi toženki.
134. člen URS zagotavlja sodniku materialno imuniteto, ki sodnika varuje pred neposredno odškodninsko odgovornostjo. V tožbi očitano škodno ravnanje druge toženke kot sodnice je prvo sodišče pravilno opredelilo kot mnenje, dano pri odločanju (prvi odstavek 134. člena URS), kar vključuje tudi vsa sodnikova dejanja v postopku. Za sodnikova ravnanja, glede katerih uživa imuniteto, ki predstavlja procesno oviro za vložitev odškodninske tožbe zoper njega, država odgovarja kot za lastna ravnanja. 26. člen URS ne predstavlja podlage za sodnikovo neposredno odškodninsko odgovornost.
Tožnik mora zaradi zamude roka ob vložitvi predloga za vrnitev v prejšnje stanje opraviti tudi zamujeno dejanje, kar pomeni, da bi moral svojemu predlogu priložiti tudi potrdilo o neuspelem poskusu mirne rešitve spora v predhodnem postopku. Napoved tožbe in predlog za sporazumno rešitev spora z dne 24. 3. 2022, ki jo je tožnik priložil predlogu za vrnitev v prejšnje stanje kot dopolnitev tožbe, ne more predstavljati potrdila iz četrtega odstavka 27. člena ZDOdv, saj je bila tožba vložena že 23. 9. 2021.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00057570
ZSKZDČEU-1 člen 139, 139/3. KZ-1 člen 86.
mednarodna pravna pomoč - priznanje in izvršitev tuje sodne odločbe - kazen zapora - alternativna izvršitev kazni zapora
Obravnavani primer ne odstopa od dejanskega stanja, primerljivega v zadevi I Ips 58578/2017, zato sodišče ni smelo še neprestano kazen zapora nadomestiti na način iz 86. člena KZ-1.
Višje sodišče v Ljubljani je ob ponovnem obravnavanju zadeve po razveljavitvi s strani Vrhovnega sodišča RS na seji senata dne 26. 5. 2022 sklenilo, da na podlagi 355. člena ZPP dopolni dokazni postopek še z izračunom vrednosti obogatitve po metodi, ki izhaja iz sklepa Vrhovnega sodišča RS. Ker sodišče nima ustreznega strokovnega znanja za tak izračun, je na podlagi 243. in nadaljnjih členov ZPP sodnemu izvedencu dr. A. A., ki je v zadevi že izdelal izvedensko mnenje, naložilo dopolnitev mnenja, kot izhaja iz izreka te odločbe.
SZ-1 člen 103, 103/1, 103/1-4, 112a, 112a/1, 112a/2, 112a/3. ZPP člen 435, 435/2.
izpraznitveni nalog - zahtevek na izpraznitev stanovanja - odpoved najemne pogodbe - krivdni odpovedni razlog - kršitev najemne pogodbe - obveznosti najemnika - rok za izpolnitev obveznosti - neplačilo najemnine in stroškov - ugovor zoper plačilni nalog
Toženec priznava, da tožniku dolguje plačilo najemnine in stroškov za stanovanje, višina dolga za izpodbijano odločitev ni relevantna. Kdo najeto stanovanje uporablja in kakšni so razlogi za toženčevo slabo finančno stanje, prav tako ni relevantno. Sodišče pomoč pri dogovarjanju strank ponudi v okviru predstavitve možnosti za sklenitev sodne poravnave, če do dogovora strank ne pride, pa odloči skladno z zakoni in sodno prakso.
DZ člen 7, 156, 157, 158, 158/1, 160, 160/3, 171, 173, 174. ZNP-1 člen 6, 6/2. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 8.
razmerja med starši in otroki - ukrepi za varstvo koristi otroka - pogoji za izrek ukrepa - načelo najmilejšega ukrepa - odvzem mladoletnega otroka - odvzem otroka in namestitev v rejniško družino - odvzem otroka staršem - omejitev stikov - pravica do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja - odločanje o ukrepih in spremljanje izvajanja ukrepov - izjemnost ukrepa - začasnost ukrepa - okoliščine konkretnega primera - pomanjkljivi razlogi o odločilnih dejstvih - obseg stikov
Temeljno vodilo v skrbi za otroka je otrokova korist.
Po 174. členu DZ sodišče staršem odvzame otroka in ga namesti k drugi osebi, v rejništvo ali v zavod, če je otrok ogrožen s strani obeh staršev in je mogoče le z odvzemom v zadostni meri zavarovati njegove koristi, hkrati pa okoliščine primera kažejo, da bodo starši po določenem času ponovno prevzeli skrb za njegovo vzgojo in varstvo. Sodišče imenuje rejnika oziroma zavod. Z odvzemom ne prenehajo druge obveznosti in pravice staršev do otroka, razen če sodišče omeji starševsko skrb (v skladu s 171. členom DZ). Ob odvzemu otroka se lahko enemu ali obema od staršev omeji ali odvzame pravico do stikov z otrokom (v skladu s 173. členom DZ). Ukrep traja največ tri leta, razen če ga sodišče podaljša (tretji odstavek 160. člena DZ). Ob izreku ukrepa sodišče odloči tudi o preživninski obveznosti staršev.
Ti ukrepi posegajo v pravico do družinskega življenja, varovano tako v Ustavi (53. in 54. člen) kot s Konvencijo o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (8. člen). Po utrjeni presoji Ustavnega sodišča in Evropskega sodišča za človekove pravice jo sestavljata vzajemno prepleteni pravica otroka, da živi s svojimi starši ali da ima z njimi vsaj stike ter pravica in dolžnost staršev, da za svojega otroka skrbijo in ga vzgajajo. Poseg države v to pravico je dopusten le, če ga narekuje korist otroka. Tudi v primeru, ko je zaradi zavarovanja otrokove koristi nujen odvzem, pa je država dolžna storiti vse, kar je treba, da se bo družina v čim krajšem času spet združila. Razen v zelo izjemnih primerih, ko se družina pokaže kot posebej neprimerna, je država dolžna ukreniti tudi vse potrebno, da se v obdobju ločitve otroka od staršev družinske vezi ohranijo. Prekinitev teh vezi bi otroka odrezala od njegovih korenin. Odvzem otroka staršem mora biti zato že od vsega začetka obravnavan kot začasen ukrep in ga je treba izvrševati tako, da bo združitev družine po njegovem izteku dejansko mogoča. Potek časa lahko namreč nepovratno zareže v odnos med otrokom in starši; ni sprejemljivo, da združitev družine zgolj zaradi tega ne bi bila več mogoča.
Ker gre pri odvezmu otroka za poseg države v starševsko skrb, ki gre po Ustavi primarno staršem, mora obstoj teh predpostavk temeljiti na konkretnih in zanesljivo ugotovljenih okoliščinah. V postopku je zato treba ugotoviti, (1) kateri vidik otrokove koristi je ogrožen, kako intenzivna je ogroženost in kaj je razlog zanjo, (2) kakšna podpora je bila že nudena družini in kako se je družina nanjo odzvala, (3) katere so možnosti za okrepitev staršev in/ali otroka, da bo družina lahko spet zaživela skupaj, in katere so morebitne ovire za dosego tega cilja, in (4) kako ohraniti (v primerih, ko ni bila vzpostavljena ali je bila pretrgana, pa kako jo vzpostaviti) in okrepiti vez med otrokom in starši med izvrševanjem ukrepa. Sodišče ni vezano na predlog, niti ni omejeno z dokazno pobudo udeležencev (drugi odstavek 6. člena ZZNP-1). Dolžno je izvesti dokaze, ki so potrebni, da se zanesljivo ugotovijo vse pomembne okoliščine. Poleg tega je dolžno tudi na ustrezen način poskrbeti, da bo otrok primerno svoji starosti in zrelosti seznanjen s postopkom in bo imel možnost podati svoje mnenje (prvi odstavek 158. člena DZ).
Ureditev stikov med materjo in starši je bila nujna že zaradi izrečenega ukrepa. Ker deklice ne živijo skupaj z materjo, je bilo sodišče dolžno odločiti o tem, v kakšnem obsegu in na kakšen način potekajo stiki med njimi. Ureditev je pogojena z okoliščinami iz življenja deklic v rejniških družinah in matere in z dejanskimi možnostmi za izvrševanje stikov. Na obseg stikov pa lahko vplivajo tudi razlogi, zaradi katerih je bil potreben odvzem otroka. Čim manjši je obseg stikov med otrokom in staršem, na tem bolj konkretnih okoliščinah mora temeljiti odločitev o ureditvi stikov med izvrševanjem ukrepa. Pri tem je sodišče dolžno upoštevati, da je odvzem začasen in da je izrečen s ciljem ponovne združitve družine, da način izvrševanja ukrepa ne sme ovirati dosege tega cilja in da je država zato dolžna omogočiti, da bodo starši in otroci med izvrševanjem ukrepa lahko imeli redne stike.
V izpodbijani odločitvi ni upoštevano, da je odvzem otroka začasen ukrep, da je država dolžna narediti vse, kar je treba, da bo mogoča ponovna združitev družine, da je v vmesnem obdobju dolžna omogočiti redne stike in da mora biti izjema od takih stikov obrazložena s konkretnimi okoliščinami, ki utemeljujejo sklep, da bi bili taki stiki za otroka ogrožajoči. Tudi v takem primeru pa je treba oceniti, kakšno podporo je mogoče nuditi bodisi otrokom bodisi materi, da se intenzivnost ogrožanja zmanjša ali odpravi tako, da bodo stiki v najkrajšem možnem času spet lahko tekli. Sodišče tudi ni upoštevalo, da je treba razmerje med vsako od deklic in materjo obravnavati posebej. Deklice so v različnih starostnih obdobjih in so že zato njihove potrebe po stiku z materjo lahko različne. Poleg tega so lahko podane še druge okoliščine, ki narekujejo razlike v ureditvi stikov.
Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 40, 40/1, 42, 42/1, 49, 49/1, 49/5.
nagrada za delo izvedenca - izvedenina - pisna izdelava izvida in mnenja - nagrada in stroški za izdelavo izvedenskega mnenja - stopnja zahtevnosti izvedenskega mnenja - kriteriji za oceno zahtevnosti izvedeniškega mnenja - materialni stroški izvedenca - vrednotenje dela
Sodišče zahtevnost izdelave izvida in mnenja ugotavlja zlasti glede na obsežnost dokumentacije, ki je podlaga za izdelavo izvida in mnenja, čas, ki ga ima sodni izvedenec na voljo, da izvid in mnenje pripravi, kompleksnost in vrsto zadeve, ki je predmet izvida in mnenja, ter druge dejavnike, ki lahko vplivajo na stopnjo zahtevnosti dela sodnega izvedenca (prvi odstavek 42. člena pravilnika).
V skladu s prvim odstavkom 49. člena pravilnika ima sodni izvedenec pravico do povrnitve stroškov v skladu s predpisi, ki urejajo povrnitev stroškov v sodnem ali upravnem postopku. Materialni stroški za analize, meritve, preiskave in druga opravila, potrebna za izdelavo izvida in mnenja oziroma cenitve, se obračunajo po veljavni ceni poslovnih subjektov, ki te storitve opravljajo, če to ni mogoče, pa v višini, kot se običajno plačuje za take stroške. Enako se obračunajo tudi stroški za tiskanje in razmnoževanje pisnih izvidov, mnenj, cenitev in prevodov (drugi in tretji odstavek 49. člena pravilnika). Ne glede na predpise, ki urejajo povrnitev stroškov v sodnem ali upravnem postopku, pa se v skladu s petim odstavkom 49. člena pravilnika preostali materialni stroški ovrednotijo v višini dveh odstotkov od višine odmerjenega plačila za delo.
varstvo in vzgoja mladoletnega otroka - stiki med starši in otrokom - zaslišanje otroka - starševska skrb - največja korist otroka - telefonski stiki z otrokom - določitev preživnine - zmožnosti preživninskega zavezanca - porazdelitev preživninskega bremena
Občasen telefonski stik v okoliščinah konkretnega primera ne zadošča za zagotovitev največje koristi otrok. Zgolj besede predlagatelja, da naj gresta k mami, ob izkazani nastrojenosti do predlagateljice, ki se odraža tudi v neverbalni komunikaciji, otroka ne vzpodbudi k izvajanju stikov. Kdaj, koliko in kako bosta imela otroka stike, je odgovornost staršev. Starš, pri katerem otroci živijo, si mora aktivno prizadevati, da imajo stike z nerezidenčnim staršem.
razmerja med starši in otroki - zaupanje otroka v vzgojo in varstvo - stiki otroka - stiki v korist otroka - izvedensko mnenje - mnenje Centra za socialno delo (CSD)
Neutemeljeni so očitki o pomanjkljivostih izpodbijane odločitve. Sodišče je v dokaznem postopku pridobilo poročila in mnenja CSD, izvedensko mnenje in dlje časa spremljalo izvajanje stikov med deklico in očetom. Opredelilo se je do vseh okoliščin, ki jih je ocenilo kot pomembne za ureditev stikov med očetom in hčerjo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00058670
ZD člen 132, 145, 145/1, 210, 210/2-1. ZPP člen 13, 13/1, 206, 206/1-1.
dedovanje - zapuščinski postopek - prekinitev zapuščinskega postopka - obstoj dedne pravice - napotitveni sklep - dediščinska skupnost - sosporništvo na pasivni strani - enotno in nujno sosporništvo - pomanjkanje pasivne legitimacije - predhodno vprašanje - prejudicialen učinek
Spor med dediči o tem, kdo je dedič, je spor o nedeljivem pravnem razmerju, ki ga je mogoče rešiti le na enak način za vse dediče. Ker pravnomočna sodba učinkuje le med strankami, je enako odločitev mogoče doseči le na način, da so v sporu zajeti vsi dediči.
spor majhne vrednosti - upravnik kot zastopnik etažnih lastnikov - uveljavljanje jamčevalnih zahtevkov - jamčevalni zahtevki glede opravljenih del - podjemna pogodba (pogodba o delu) - odgovornost za napake (jamčevanje za napake) - odgovornost podjemnika za napake - pregled izvršenega dela in obvestitev podjemnika - dolžnostno ravnanje upravnika - skrbnost dobrega strokovnjaka kot pravni standard - neizvedba dokaznega predloga - načelo ekonomičnosti in hitrosti postopka
Ker so bila grajana relativno enostavna gradbena dela, se od upravnika tudi ni pričakovalo, da bi pred plačilom obveznosti za ugotavljanje napak angažiral sodnega izvedenca ali posebnega strokovnjaka in s tem povzročil nesorazmerno visoke stroške etažnim lastnikom. Ker ostali etažni lastniki oziroma nadzorni odbor ob prevzemu in pregledu del takšnih napak niso uveljavljali, tožnica pa jih sama ni zaznala, je morala opraviti plačilo izvajalcu. Neskrbnega ravnanja ali ravnanja v nasprotju z interesi etažnih lastnikov ji ob opisanem ni mogoče očitati.
jezik v postopku - pravica do uporabe svojega jezika v postopku - pravni pouk - vsebina zapisnika o naroku za glavno obravnavo - dvom - sposobnost spremljanja glavne obravnave - premoženjsko stanje stranke - opozorilo stranki na uveljavljanje pravice - brezplačna pravna pomoč - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Na podlagi 102. člena ZPP sme stranka v postopkih pred sodiščem na narokih in drugih ustnih procesnih dejanjih uporabljati svoj jezik. Kadar postopek ne teče v jeziku stranke, se ji na njen predlog ali če sodišče ugotovi, da ne razume slovenskega jezika, zagotovi ustno prevajanje tega, kar se navaja na naroku. Pravica do uporabe svojega jezika je torej stranki zagotovljena ne glede na to, ali je sposobna komunicirati v slovenskem jeziku. Zakon tudi določa, da mora biti stranka poučena o pravici do spremljanja postopka v svojem jeziku po tolmaču, in da se prevajanju lahko odpove, če izjavi, da zna jezik, v katerem teče postopek. V zapisniku mora biti zapisano, da je bila poučena in kaj je glede tega izjavila.