Višje sodišče v Ljubljani je ob ponovnem obravnavanju zadeve po razveljavitvi s strani Vrhovnega sodišča RS na seji senata dne 26. 5. 2022 sklenilo, da na podlagi 355. člena ZPP dopolni dokazni postopek še z izračunom vrednosti obogatitve po metodi, ki izhaja iz sklepa Vrhovnega sodišča RS. Ker sodišče nima ustreznega strokovnega znanja za tak izračun, je na podlagi 243. in nadaljnjih členov ZPP sodnemu izvedencu dr. A. A., ki je v zadevi že izdelal izvedensko mnenje, naložilo dopolnitev mnenja, kot izhaja iz izreka te odločbe.
ZPP člen 7, 8, 212, 214, 216. SZ-1 člen 94. OZ člen 190.
najemno razmerje - najemna pogodba - obveznosti najemodajalca - neporavnane obveznosti do najemodajalca - kršitev najemne pogodbe - neplačevanje najemnine in stroškov - prenehanje najemnega razmerja - obveznosti najemnika - vrnitev stanovanja - vrnitev v prejšnje stanje - čiščenje prostorov - poškodovanje tuje stvari - popravilo poškodovane stvari - odtujitev stvari, dane v najem - kršitev procesnega prava - odprava procesne kršitve v pritožbenem postopku - dejanska trditvena in dokazna podlaga - prosti preudarek - obrazložitev dokazne ocene - opredelitev do izjave - opredelitev do dokazov - neupravičena pridobitev - plačilo uporabnine
Toženka je s tem, ko stanovanja ni predala v takšnem stanju, kot ga je prejela, kršila najemno pogodbo.
Toženka v pritožbi neutemeljeno navaja, da ni podane ne krivde ne protipravnosti njenega ravnanja. Ker ni skrbela za primerno čistočo stanovanja, je prvostopenjsko sodišče pravilno zaključilo, da je ravnala malomarno (krivdno). S tem, ko je opustila dolžno skrbnost, pa je obenem ravnala protipravno, saj je možnost nastanka škode predvidljiva posledica njene opustitve. Elementa krivde in protipravnosti se namreč pri opustitvenih ravnanjih tesno prepletata.
V obravnavani zadevi je predmet tožbe objava popravka v mediju. Gre za izraz ustavno varovane pravice do popravka, kot jo zagotavlja 40. člen Ustave RS. Njeno bistvo je v tem, da ima vsakdo pravico odzvati se na obvestilo, objavljeno v mediju, s katerim je bila prizadeta njegova pravica ali interes. Namen pravice do popravka se lahko doseže le s hitrim, ažurnim odzivom na objavljeno obvestilo. Temu načelu so prilagojena specialna postopkovna pravila, ki jih za obravnavani postopek predpisuje ZMed v členih 33 do 41.
Ob različnih podatkih glede odgovornega urednika, na katere sta naletela tožnika, jima ob dvomu ni mogoče očitati premajhne skrbnosti, ker sta zahtevo za objavo popravka naslovila na odgovorno urednico, ki je bila razvidna iz razvida medijev.
Dejanja, v konkretnem primeru zadržanje določenega dela gotovine zase, storjena zoper istega oškodovanca, ki so neločljivo povezana z obdolženčevim naklepom oziroma jih od vsega začetka povezuje obdolženčev jasen cilj pridobiti si premoženjsko korist, pomenijo eno kaznivo dejanje in ne nadaljevanega kaznivega dejanja. Izvršitveno ravnanje po prvem odstavku 209. člena KZ-1, ki se lahko stori med drugim le pri opravljanju gospodarske dejavnosti, ima oporo že v zakonskem besedilu in smiselni razlagi zakonskega dejanskega stanu ob upoštevanju pogojev, da so dejanja časovno in prostorsko ozko povezana, da so storjena z enotnim naklepom oziroma izražajo enotnost volje in da so usmerjena v kršitev iste pravno varovane dobrine. V takšnih primerih posamezna dejanja sicer pomenijo uresničenje zakonskih znakov kaznivega dejanja, pri čemer pa ponavljajoča ravnanja pomenijo zgolj kvantitativno povečanje (znotraj) istega neprava oz. obsega protipravnosti in so tako življenjsko gledano le del enotne kriminalne dejavnosti, ki predstavlja eno kaznivo dejanje. Za opredelitev, da gre za eno kaznivo dejanje, mora obstajati več povezovalnih okoliščin, iz ravnanj storilca pa mora izhajati taka homogenost njegovega ravnanja, da bi delitev posameznih njegovih ravnanj na samostojno kaznivo dejanje nasprotovala vsebini samega življenjskega dogodka tudi v smislu materialnih kazenskih določb.
sporazum o prenehanju pogodbe o zaposlitvi - nerazsodnost - napake volje - zmota v nagibu - prevara - bistvena zmota - zmotna uporaba materialnega prava - sprememba sodbe
V obravnavani zadevi ni bilo dokazano, da tožnik ob podpisu sporazuma ni imel sposobnosti razsojanja, temveč je bila ta sposobnost le bistveno okrnjena, s čimer pa neveljavnosti sporazuma ni mogoče utemeljiti. Pri tožniku je bil stik z realnostjo ohranjen, iz ugotovitev izvedenke pa tudi izhaja, da je vedel, da podpis sporazuma zanj pomeni izgubo zaposlitve. Tudi sicer je sporazum v primeru, če delavec ni bil sposoben za razsojanje, ničen, tožnik pa takega tožbenega zahtevka niti ni uveljavljal.
ZPND člen 19, 21, 21/1, 21/2, 22.d, 22.d/1, 22.d/3.
ukrepi sodišča zaradi nasilnih dejanj - preprečevanje nasilja v družini
Glede na to, da ZPND v zvezi z izrekom sklepa po 22.b členu, niti v 22.b členu, niti v preostalih določbah, glede postopka odločanja o ugovoru ne določa nič drugače oziroma posebnega, v zvezi s presojanjem ugovora nasprotnega udeleženca pred sodiščem prve stopnje veljajo splošne določbe ZNP-1. Že splošno določilo o pravici udeležencev do izjave v 5. členu ZNP-1 pa sodiščem nalaga vročanje ugovora nasprotnega udeleženca v izjavo predlagatelju, pri tem pa ZNP-1 niti v splošnih določbah, niti ZPP, ne določata nobenih posebnosti oziroma domnev ob presojanju ugovora. Zato pa se pri presojanju ugovora določbe ZIZ ne uporabljajo.
Določilo prvega in drugega odstavka 21. člena ZPND izrek ukrepa prepustitve stanovanja žrtvi v izključno uporabo v obsegu, kot ga je imel in časovno neomejeno, pogojuje zgolj z nelastninskim statusom povzročitelja nasilja, torej, da ta ni lastnik, solastnik ali skupni lastnik stanovanja v skupni uporabi.
ZPP člen 154, 154/1, 155, 155/1, 227, 227/5, 258, 258/2, 337, 337/1.. ZDR-1 člen 131, 131/1.
terjatve iz delovnega razmerja - voznik - pritožbene novote - sorazmerni del regresa za letni dopust - stroški mediacije - dnevnice za delo na službeni poti - nepredložitev listinske dokumentacije
Sodišče prve stopnje je pri ugotavljanju števila in trajanja voženj, od česar je odvisna odločitev o zahtevku za plačilo dnevnic, pravilno poleg dejstva, da toženec ni predložil potnih nalogov (zaradi česar je štelo, da je njihova vsebina takšna, kot zatrjuje tožnik; peti odstavek 227. člena ZPP), upoštevalo vsebino tožnikove izpovedi, s katero je potrdil svoje navedbe. Toženec bi s predložitvijo potnih nalogov dokazoval svoje ugovore iz odgovora na tožbo glede števila delovnih dni v posameznem mesecu in trajanja voženj, na kar ga sodišče prve stopnje niti ni bilo dolžno posebej opozarjati.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00058471
OZ člen 174, 179.
plačilo odškodnine - pomanjkljiva trditvena podlaga - informativni dokaz - zavrnitev dokaznih predlogov - odmera višine odškodnine - vzročna zveza - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - zmanjšanje življenjske aktivnosti - strah
Sodišče prve stopnje je pravilno zavrnilo tožničin dokazni predlog za postavitev izvedenca psihiatrične stroke, ki naj bi ugotovil, kako intenzivno posttravmatsko stresno motnjo je tožnica v posledici nezgode utrpela. Tožnica je v prvi pripravljalni vlogi sicer dopolnila svojo trditveno podlago še z vidika posttravmatske stresne motnje, vendar so navedbe o njenih psihičnih težavah med zdravljenjem zelo splošne in brez kakršnihkoli dokazov, da je potrebovala zdravniško pomoč. Tožnica tudi, ko je bila zaslišana kot stranka, v zvezi s svojim psihičnim stanjem ni izpovedala nič določnega. Ker tožnica ni postavila niti ustrezne trditvene podlage in tudi ni predložila ustrezne zdravstvene dokumentacije, ki bi kazala na posttravmatsko stresno motnjo, je predlagani dokaz informativne narave.
Sodišče prve stopnje je pravilno štelo, da je toženka s plačilom zneska 168,00 EUR plačala sodno takso po tar. št. 2321, torej za pritožbo zoper odločitev o denarnem zahtevku tožnika v izpodbijani zamudni sodbi in sklepu. V preostalem delu, v katerem se pritožba nanaša na odločitev v sporu o prenehanju delovnega razmerja, pa je utemeljeno izdalo izpodbijani sklep, s katerim je pritožbo štelo za delno umaknjeno. Toženka mu v pritožbi neutemeljeno očita, da je ni pozvalo na opredelitev, na kaj se nanaša plačana sodna taksa, saj je to iz samega zneska jasno razvidno.
ZPosS člen 2, 8, 8/3. ZPP člen 219b, 219b/2, 219b/2-2.
poslovna skrivnost - varovanje poslovne skrivnosti - varstvo poslovne skrivnosti v pravdnem postopku - pravica do izjave
Z vročitvijo vloge, ki vsebuje poslovne skrivnosti, bi se izničil sam namen izdaje sklepa, s katerim se prepove ponovna uporaba ali razkritje poslovne skrivnosti katere od strank. Bi pa lahko sodišče vlogo, predlog za izdajo sklepa o sprejemu ukrepov za varovanje poslovnih skrivnosti, predhodno vročilo toženi stranki, da nanj odgovori. S tem bi, brez da bi razkrilo poslovno skrivnost, stranki omogočilo izjavo o predlogu.
gospodarski spor majhne vrednosti - opravljanje upravniških storitev - stroški obratovanja in vzdrževanja večstanovanjske stavbe - sklepčnost tožbe - pavšalne pritožbene navedbe - stroški upravljanja in vplačila v obvezen rezervni sklad - prekluzija v postopku v sporih majhne vrednosti
Pri zahtevkih za plačilo upravniških stroškov obstaja ustaljena sodna praksa, da mora tožeča stranka za sklepčnost tožbe navesti, katere stroške iztožuje, za katero obdobje in način oz. ključ delitve stroškov po posameznih postavkah.
Tožeča stranka v tožbi ni zatrjevala, da bi stroške dobaviteljem storitev plačala iz lastnih sredstev, temveč je to navedla šele v svoji drugi pripravljalni vlogi (po ugovoru tožene stranke glede aktivne legitimacije v odgovoru na tožbo), kar je prepozno.
ZPP člen 318, 318/1, 338, 338/2, 339, 339/2, 339/2-7.. ZDR-1 člen 131, 131/1, 131/4, 161, 161/1.
zamudna sodba - sorazmerni del regresa za letni dopust - terjatve iz delovnega razmerja - vloga v tujem jeziku - nedovoljen pritožbeni razlog
Toženka je 8. 9. 2021 vložila vlogo z istega dne. Vloga ni v slovenskem jeziku. Sodišče prve stopnje je po pozivu na popravo, na katerega se toženka ni odzvala, izdalo sklep z dne 5. 10. 2021, s katerim je vlogo zavrglo. Sklep je pravnomočen (sklep VDSS Pdp 607/2021 z dne 25. 11. 2021). Sodišče prve stopnje je pravilno štelo, da toženka na tožbo ni odgovorila. Njene pritožbene navedbe, ki se nanašajo na vlogo z dne 8. 9. 2021, so, ker je sklep o zavrženju pravnomočen, neupoštevne (pa tudi sicer neutemeljene; nobene podlage ni, da bi sodišče iz vloge v tujem jeziku razbiralo besede, ki imajo določen pomen tudi v slovenščini).
ZDR-1 člen 109, 109/2, 110, 110/1, 110/1-1, 118, 118/2.. OZ člen 86, 86/1.. KZ-1 člen 251, 251/1, 257.
izredna odpoved delodajalca - hujša kršitev delovnih obveznosti z znaki kaznivega dejanja - seznanitev z odpovednim razlogom - ravnatelj - ničnost pogodbe o zaposlitvi - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi - višina denarnega povračila
Tožnik je bil pri toženki zaposlen skoraj dvajset let, ob odpovedi je bil star 61 let, po izobrazbi je profesor športne vzgoje. Po prenehanju delovnega razmerja pri toženki se je zaposlil pri drugem delodajalcu, v času odločanja sodišča prve stopnje ni bil zaposlen. Sodišče prve stopnje je pravilno štelo, da njegove možnosti za novo zaposlitev niso tako dobre, kot navaja toženka. Njenim navedbam, ki jih ponavlja v pritožbi, da tožnik nove zaposlitve ne išče, ki so na ravni domnev, utemeljeno ni pripisalo večje teže. Pritožbeno sodišče pritrjuje presoji sodišča prve stopnje, da je ustrezno denarno povračilo v višini desetih plač.
ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-1.. ZPP člen 7, 8, 286, 286a, 286a/1, 286a/4, 339, 339/2, 339/2-8.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - prekluzija - novi dokazi - opravičljiv razlog za prepozen dokazni predlog - poziv sodišča
Sodišče prve stopnje je pravilno štelo, da bi moral tožnik ob ustrezni skrbnosti navedbe v zvezi z izpiskom TRR (in dokaz) podati toliko časa pred narokom, da bi se toženka lahko do njih opredelila, najmanj pa toliko časa, da zaradi tega ne bi bila potrebna preložitev naroka. Sodišče lahko v skladu s prvim odstavkom 286a. člena ZPP strankam tudi med glavno obravnavo s pisnim pozivom naloži, da v roku, ki ga določi, odgovorijo na posamezna vprašanja glede okoliščin, ki so pomembne za odločitev, dodatno obrazložijo predhodne navedbe, predlagajo dodatne dokaze, se izjavijo o navedbah nasprotne stranke itd., vendar tak poziv ni obligatoren, kar še zlasti velja ob dejstvu, da je tožnika zastopala kvalificirana oseba. Ker je šele na zadnjem naroku navajal nova dejstva in predložil nov dokaz, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da nekrivda tožnika ni podana.
ZPP člen 325, 327, 327/3.. ZDR-1 člen 85, 85/1, 89, 89/1, 89/1-3, 89/2, 110, 110/1, 110/1-2, 112.. ZJU člen 93, 93/1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - pisno opozorilo pred odpovedjo - subjektivni rok - predstavnik delavcev - nezmožnost nadaljevanja delovnega razmerja - zmotna uporaba materialnega prava - pritožba kot predlog za dopolnitev sodbe
Sodišče prve stopnje je zavzelo stališče, da določba prvega odstavka 85. člena ZDR-1 od toženke terja aktivno ugotavljanje morebitne kršitve, čemur toženka utemeljeno nasprotuje. Po navedeni določbi je opozorilo pravočasno, če je podano najkasneje v 60 dneh od ugotovitve kršitve in v šestih mesecih od nastanka kršitve. Pri tem se šteje, da delodajalec (predstojnik državnega organa) ugotovi kršitev, ko je seznanjen z vsemi bistvenimi elementi delavčeve kršitve in bistvenimi dejanskimi okoliščinami, ki lahko vplivajo na presojo kršitve. To pa je dejansko vprašanje, do katerega se sodišče prve stopnje še ni opredelilo. Glede na navedeno toženka v pritožbi utemeljeno opozarja, da sodišče prve stopnje ni ugotovilo, kdaj je začel teči subjektivni rok za pisno opozorilo.
ZASP člen 81, 81/1, 146, 146/1. OZ člen 198, 336, 336/1, 346, 347, 347/1.
določitev nadomestila - odstop od sodne prakse - obrazložitev odstopa od ustaljene prakse - pravna varnost - revalorizacija - kolektivno upravljanje avtorske in sorodnih pravic - uporaba avtorskega dela - kabelska retransmisija - uporaba tuje stvari v svojo korist - neupravičena pridobitev - nadomestilo za uporabo - zastaranje zahtevka - čas prehoda koristi - višina nadomestila - primerno nadomestilo
Trditve tožeče stranke, da tožena stranka ni imela urejenega prenosa pravic kabelske retransmisije glasbe v televizijskih programih in da za uporabo navedenih pravic ni plačevala ustreznega avtorskega nadomestila, so omogočale presojo zahtevka na podlagi pravil o neupravičeni obogatitvi.
Skladno s prvim odstavkom 336. člena OZ začne zastaranje teči prvi dan po dnevu, ko je upnik imel pravico terjati izpolnitev obveznosti. Pri terjatvah z obogatitveno pravno naravo je trenutek, ko lahko tožeča stranka (upnik) uveljavlja zahtevek opredeljen s prehodom koristi.
Zmotno je pritožbeno prepričanje tožene stranke, da je sodišče dolžno „slepo“ slediti ustaljeni sodni praksi in „navodilom“ VSRS. Sodišče lahko zakonito odstopi od ustaljene sodne prakse in „navodil“ VSRS, če za to obstajajo utemeljeni razlogi in te razloge v obrazložitvi pojasni.
Revalorizacija je primerna in uporabljiva le takrat, ko je treba varovati oškodovančev položaj v tem smislu, da ne bi bil oškodovanec zaradi padca vrednosti denarja od zapadlosti odškodninske obveznosti pa do prisoje odškodnine pred sodiščem prve stopnje prikrajšan, kar pa ni primer v tej zadevi.
Podatki o premoženju obsojenca v navedenem obdobju, ki jih je pridobilo sodišče prve stopnje, in sicer da premoženja nima, da ni zaposlen in ne prejema denarnih nadomestil, ter ob tem ko ni podatkov o njegovih prejemkih oziroma virih preživljanja v letu, ko bi moral posebni pogoj izpolniti, sedaj pa prejema denarno socialno pomoč v višini 229,24 EUR mesečno, ne zadostujejo za zaključek, da je bil obsojenec objektivno zmožen izpolniti posebni pogoj.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - nezmožnost nadaljevanja delovnega razmerja
Ker je bil tožnik z obveznostjo registriranja in prepovedjo izhoda iz obrata seznanjen, je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je dne 18. 4. 2021 storil dve kršitvi, ker ni registriral svojega izhoda med delom in ker je registriral izhod E. E., s tem pa je lažno prikazoval svojo in E. E. prisotnost na delu. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je tožnik s tem ravnanjem kršil določbo 9. člena Pogodbe o zaposlitvi z dne 1. 2. 2018, po katerem je obvezan vestno, strokovno, pravočasno in kakovostno opravljati delo po navodilih delodajalca oziroma nadrejenega delavca na delovnem mestu, za katerega je sklenjena pogodba in v času ter na kraju, ki sta določena za izvajanje dela, ob upoštevanju organizacije dela in poslovanja pri delodajalcu.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00057898
ZKP člen 357, 357-4, 358, 358-3, 372, 372-3, 383, 383/1. KZ-1 člen 34, 54, 90, 90/1, 90/1-4, 91, 91/3, 240, 240/1. ZZUSUDJZ člen 3, 3/2.
oprostilna sodba - kaznivo dejanje zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti - nadaljevano kaznivo dejanje - sprememba oprostilne sodbe sodišča prve stopnje - zastaranje kazenskega pregona
Ob upoštevanju tretjega odstavka 91. člena KZ-1 in drugega odstavka 3. člena Zakona o začasnih ukrepih v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi javnopravnimi zadevami za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19) je desetletni zastaralni rok že potekel.