vknjižba solastninske pravice - skupno premoženje razvezanih zakoncev - ugotovitev obsega in deležev na skupnem premoženju - skupna lastnina zakoncev - delitev skupnega premoženja zakoncev po razvezi zakonske zveze - določitev deleža na skupnem premoženju - načelo dispozitivnosti
V sodbi je je ugotovljeno, da je obravnavana nepremičnina skupno premoženje pravdnih strank in da znaša delež tožnice na tem premoženju 9/25, delež toženca pa 16/25. Gre za ugotovitev skupnega premoženja nekdanjih zakoncev in njunega deleža na njem, ki pa še ne pomeni delitve skupnega premoženja. Gre za skupno lastnino, ki se še ni transformirala s solastnino.
IZVRŠILNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00046235
ZIZ člen 55. SPZ člen 142, 142/2, 154. ZZK-1 člen 5, 6, 6/1.
neposredna izvršljivost notarskega zapisa - sporazum o zavarovanju denarne terjatve v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa - nastanek hipoteke na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa - zaznamba neposredne izvršljivosti - učinek vpisane hipoteke - prenehanje hipoteke v materialnem smislu - zastavni dolžnik - glavni dolžnik - začetek učinkovanja vpisov v zemljiško knjigo - publicitetno načelo - konstitutiven učinek vpisa v zemljiško knjigo
Za nastop učinka po 142. členu SPZ je bistveno, da je bila neposredna izvršljivost notarskega zapisa v trenutku pridobitve lastninske pravice na nepremičnini že vpisana v zemljiški knjigi, in sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je ta pogoj v obravnavanem primeru izpolnjen. Tako iz rednega izpiska iz zemljiške knjige kot tudi iz zgodovinskega izpiska izvedene pravice/pravnega dejstva pri konkretnih dolžnikovih nepremičninah je namreč razvidno, da je neposredna izvršljivost vpisana v točki b) opisa vpisane pravice, z začetkom učinkovanja vpisa od 24. 4. 2009, dolžnik pa je bil v zemljiško knjigo vpisan kot lastnik z dnem učinkovanja vpisa od 21. 3. 2011. Dejstvo je torej, da sta v že v času, ko je dolžnik postal lastnik konkretnih nepremičnin, pri le-teh bili vpisani hipoteka in neposredna izvršljivost notarskega zapisa.
Zgolj dejstvo, da pri zaznambi neposredne izvršljivosti ni navedena še šifra tega vpisa - številka 706, tudi po presoji višjega sodišča ni odločilno, saj je kljub odsotnosti navedene šifre iz zapisa pod hipoteko v točki b), da se „zaznamuje neposredna izvršljivost“, dejstvo neposredne izvršljivosti notarskega zapisa jasno in nedvoumno razvidno. Tako je (bilo) javno objavljeno za pravni promet bistveno dejstvo, da so konkretne nepremičnine obremenjene s hipoteko ter da se lahko upnik glede na neposredno izvršljivost notarskega zapisa z realizacijo hipoteke poplača neposredno v izvršbi.
Hipoteka praviloma nastane šele z vpisom v zemljiško knjigo (vpisno načelo) in je tako vpis v zemljiško knjigo konstitutiven. Takoj ko pride do vpisa hipoteke v zemljiško knjigo, nastopi domneva, da je vpisana oseba tudi nosilec te pravice, nasprotno trditev je treba šele dokazati (publicitetno načelo; 6. člen ZZK-1). Glede na navedeno se vpisana hipoteka šteje kot veljavna, vse dokler ni izbrisana iz zemljiške knjige. Ena od posebnosti zemljiškoknjižnega prava je namreč ta, da se morajo pravice materialnega prava uklanjati pravicam formalnega prava, zato prenehanje hipoteke v materialnopravnem smislu samo zase ne pomeni že tudi prenehanja te pravice.
IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00046236
ZIZ člen 15, 17, 21, 21/1, 53, 53/2, 55, 55/1, 55/1-2, 55/1-8. SPZ člen 142. ZZK-1 člen 4, 6, 7. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
načelo formalne legalitete - primeren izvršilni naslov za izvršbo - neposredno izvršljiv notarski zapis - določna opredelitev terjatve - trditveno in dokazno breme upnika - ugovor - prenehanje obveznosti s poplačilom - obrazloženost ugovora - trditveno in dokazno breme dolžnika - prevalitev trditvenega in dokaznega bremena - informativni dokaz - izjemoma dopusten informativni dokaz - načelo dobre vere in zaupanja v zemljiško knjigo - načelo publicitete - sporazum o zavarovanju denarne terjatve - hipoteka - notarska hipoteka - hipotekarni (realni) dolžnik - nadaljevanje izvršbe zoper pravnega naslednika - položaj stranke v postopku - pravica do izjave - pravica do izvedbe predlaganih dokazov - vknjižba hipoteke in zaznamba neposredne izvršljivosti - konstitutiven učinek vpisa - ugasnitev in izbris hipoteke
Če pride po zaznambi neposredne izvršljivosti notarskega zapisa do spremembe lastništva na nepremičnini, pri kateri je zaznamovana neposredna izvršljivost, mora dopustiti neposredno izvršbo na taki nepremičnini tudi vsakdo, ki pridobi lastninsko pravico po trenutku zaznambe neposredne izvršljivosti. Z vpisom zaznambe neposredne izvršljivosti notarskega zapisa v zemljiško knjigo je namreč omogočeno, da se s tem dejstvom seznanijo tudi vsi kasnejši pridobitelji nepremičnine, pri kateri je bila zaznamovana neposredna izvršljivost. Za nastop učinka po 142. členu SPZ je zato bistveno, da je bila neposredna izvršljivost notarskega zapisa v trenutku pridobitve lastninske pravice na nepremičnini že vpisana v zemljiški knjigi.
Iz rednega in iz zgodovinskega izpiska izvedene pravice/pravnega dejstva pri konkretnih dolžničinih nepremičninah je razvidno, da je neposredna izvršljivost vpisana v točki b) opisa vpisane pravice, z začetkom učinkovanja vpisa od dne 24. 4. 2009, dolžnica pa je bil v zemljiško knjigo vpisana kot lastnica dne 16. 12. 2013, z začetkom učinkovanja vpisa od dne 15. 11. 2011. Že v času, ko je dolžnica postala lastnica konkretnih nepremičnin, sta torej pri le-teh bili vpisani hipoteka in neposredna izvršljivost notarskega zapisa, pri tem pa je tudi terjatev, na katero se nanaša soglasje z neposredno izvršljivostjo, določno opredeljena. Navedeno glede na publicitetno načelo pomeni, da je (tudi) dolžnica (od dne 24. 4. 2009) vedela oziroma bi morala in mogla vedeti, da je pri konkretnih nepremičninah zaznamovana neposredna izvršljivost, in na katero terjatev se to dejstvo nanaša. Zgolj okoliščina, da pri zaznambi neposredne izvršljivosti ni navedena tudi šifra tega vpisa - številka 706, pa ni odločilna. Kljub odsotnosti navedene šifre je namreč iz zapisa pod hipoteko, v točki b), da se »zaznamuje neposredna izvršljivost« (to je notarskega zapisa), dejstvo neposredne izvršljivosti jasno in nedvoumno razvidno in je tako (bilo) javno objavljeno za pravni promet bistveno dejstvo, da so konkretne nepremičnine obremenjene s hipoteko ter da se lahko upnik glede na neposredno izvršljivost notarskega zapisa z realizacijo hipoteke poplača neposredno v izvršbi.
Stranke kreditne pogodbe so v notarskem zapisu sporazuma o zavarovanju terjatve ugotovile obstoj celotne uveljavljane terjatve iz naslova glavnice po kreditni pogodbi, in tudi terjatve iz naslova pogodbenih ter zamudnih obresti, kot izhajajo iz kreditne pogodbe. Ker sta kreditojemalec in porok notarski zapis tudi podpisala, tako dejstvo, da ob sklenitvi kreditne pogodbe končna višina danega kredita še ni bila natančno znana, to na določnost oziroma določljivost terjatve ne vpliva.
V izvršilnem postopku velja zahteva po obrazloženosti ugovora, skladno s katero mora dolžnik v ugovoru dovolj konkretizirano navesti pravno relevantna dejstva, s katerimi ga utemeljuje, in predložiti dokaze. Če se dolžnik sklicuje na prenehanje obveznosti s plačili, mora tako najprej navesti konkretne datume in zneske posameznih plačil in nato te svoje navedbe tudi dokazno podpreti. V konkretnem primeru dolžnica v zvezi z uveljavljanim (delnim) prenehanjem obveznosti ugovornemu trditvenemu bremenu ni zadostila, temveč je s predlogom, naj podatke o morebitnih opravljenih plačilih predloži upnik, predlagala izvedbo informativnega dokaza, to je dokaza, s katerim bi se pravno upoštevna dejstva šele ugotavljala. Novejši pogledi sicer dopuščajo izjeme od načela prepovedi informativnih dokazov, vendar tedaj, ko stranka ne more poznati dejstev, ki jih sicer mora zatrjevati na podlagi trditvenega bremena.
Drži, da za dolžnico, ki ni bila pogodbena stranka, glede ugovornega trditvenega in dokaznega bremena ne morejo veljati povsem enake zahteve, kot do pogodbenih strank. Vendar pa bi glede na zgornje pravno izhodišče morala v ugovoru konkretno pojasniti, zakaj podatkov o morebitnih plačilih kreditne obveznosti ne bi mogla pridobiti sama pri družbi B. d. o. o. oziroma pri Javnem stanovanjskem skladu Občine Y. Procesna skrbnost nalaga stranki ne le, da navede pravno relevantna dejstva, ki jih pozna oziroma bi jih lahko poznala, ampak tudi, da preišče in pridobi gradivo v zvezi s tem. Šele če bi dolžnica navedla in tudi izkazala, da dokumentacije, ki bi ji omogočala substancirano ugovarjanje, ni mogla pridobiti oziroma da ta ni zadostna, bi sodišče lahko upniku naložilo predložitev te dokumentacije, iz katere bi izhajali morebitni datumi in zneski plačil.
Hipoteka praviloma nastane šele z vpisom v zemljiško knjigo (vpisno načelo) in je tako vpis v zemljiško knjigo konstitutiven. Takoj ko pride do vpisa hipoteke v zemljiško knjigo, nastopi domneva, da je vpisana oseba tudi nosilec te pravice, nasprotno trditev je treba šele dokazati. Glede na navedeno se vpisana hipoteka šteje kot veljavna vse dokler ni izbrisana iz zemljiške knjige.
ZZK-1 člen 40, 40/1-8, 112, 112/5, 112/6.. ZJC-B člen 19.
zemljiškoknjižni postopek po uradni dolžnosti - vpis lastninske pravice na nepremičnini - odločba o razlastitvi - odločba državnega organa - listina, ki je podlaga za vknjižbo lastninske pravice - obstoječa javna cesta - razlastitev na podlagi 19. člena ZJC - pridobitev lastninske pravice z odločbo - načelo formalnosti v zemljiškoknjižnem postopku - dokončnost odločbe o razlastitvi
ZJC-B ureja postopek razlastitve nepremičnin, po katerih poteka obstoječa javna cesta in v šestem odstavku izrecno določa, da razlastitveni upravičenec na nepremičninah, po katerih poteka obstoječa javna cesta, lastninsko pravico pridobi z dokončnostjo odločbe o razlastitvi. Takšna listina je skladno z določbami ZZK-1 primerna za vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo v korist pritožnice in nasprotna udeleženca zmotno menita drugače.
vpis skupne lastnine v zemljiško knjigo - pravnomočna sodna odločba - določitev deležev na skupnem premoženju - skupna lastnina - solastnina
Režim skupnega premoženja preneha z izrecnim dogovorom, da se ta skupnost spremeni v solastninsko skupnost ali pa z realno delitvijo. Vse dokler tovrstna delitev ni izvršena, se (bivša) zakonca ne moreta vpisati v zemljiško knjigo kot solastnika.
zaznamba vrstnega reda - umik predloga - dopustnost umika - umik predloga po izdaji odločbe
Zaznamba vrstnega reda varuje vrstni red poznejših vpisov. Pritožnik trdi, da umik ni dovoljen, saj s pravico zaradi nadaljnjega prenosa lastnik ne more več prosto razpolagati (70. člen ZZK-1). Gre za konkretne trditve, s katerimi pritožba napada odločitev, o katerih pa se predlagatelj in tudi ne prvostopenjsko sodišče še ni izreklo. Po določbi 25. člena ZNP-1 sme namreč v takem primeru, ko je že izdana odločba sodišča prve stopnje, predlagatelj umakniti predlog do njene pravnomočnosti, če s tem niso kršene pravice drugih udeležencev, ki izvirajo iz te odločbe, ali če se z umikom strinjajo vse osebe, ki so jim z odločbo sodišča prve stopnje priznane določene pravice. V takem primeru sodišče svojo odločbo razveljavi. Pritožnik pa trdi in dejansko in pravno utemeljuje svoje upravičenje, ki bi bilo z umikom kršeno.
zaznamba prepovedi zaradi nedovoljene gradnje - vknjižba stavbne pravice - inšpekcijski organ - formalnost zemljiškoknjižnega postopka - soglasje inšpektorja
Inšpekcijski organ, ki je izdal odločbo o nedovoljeni gradnji, je s predlaganim vpisom stavbne pravice (izrecno) soglašal. Ne velja, da to soglasje ne predstavlja ustrezne participacije tega organa v predmetnem postopku. V konkretnem primeru ni bilo potrebe, da bi se moralo sodišče prve stopnje še dodatno ukvarjati z razmerjem med predlagano vknjižbo in postopkom legalizacije.
Zemljiškoknjižni postopek je po svoji naravi formalni postopek. V skladu s tem je tudi začrtan (omejen) krog pravno relevantnih razlogov, s katerimi se mora zemljiškoknjižno sodišče ukvarjati.
načelo formalnosti v zemljiškoknjižnem postopku - sodba kot podlaga za vknjižbo pravice - ugotovitev obsega in deležev na skupnem premoženju - ugotovitev velikosti deležev na skupnem premoženju - delitev stvari
Ugotovitev deležev na skupnem premoženju še ne pomeni delitve konkretne stvari.
zemljiškoknjižni postopek - vpis poočitve - dovoljene pritožbene novote - predložitev listin v pritožbi
Predlagateljica je bila šele z izpodbijanim sklepom seznanjena, katere listine bi morala priložiti sovjemu predlogu. Te listine je priložila pritožbi, torej pravočasno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSK00043648
ZPP člen 8, 339, 339/1.. ZZK-1 člen 243.
izbrisna tožba - zahtevek za vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja - sklepčnost zahtevka - celovita presoja dokazov - vestna in skrbna presoja dokazov - dvom v dokazno oceno sodišča prve stopnje - pritožbena obravnava - prenos lastništva - geodetska napaka - pravnoposlovna pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - dobrovernost pridobitelja - raziskovalna dolžnost kupca - načelo dobre vere in zaupanja v zemljiško knjigo
Čeprav se dobra vera domneva, ne zadostuje, da pridobitelj preveri le zemljiškoknjižno stanje nepremičnine in ker so v konkretnem primeru obstajali jasni zunanji prepoznavni znaki, da dejanska posestna razmerja ne ustrezajo zemljiškoknjižnemu stanju, bi moral toženec kot skrbni pridobitelj dodatno preveriti možnost obstoja izvenknjižnih stvarnih pravic na nepremičnini. Ker tega ni storil, o njegovi dobri veri ni mogoče govoriti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSC00044711
OZ člen 440. ZZK-1 člen 243, 244.
prodaja tuje stvari - dobrovernost pridobitelja - izbrisna tožba
Prodaja tuje stvari sama po sebi namreč ni ničen pravni posel, ker ni prepovedana, posebej o tem govori določba 440. člena OZ. Pravilno pa je stališče sodišča prve stopnje, da se na načelo zaupanja v zemljiško knjigo lahko sklicuje le dobroverni pridobitelj in pritožbeno sodišče pritrjuje zaključku sodišča prve stopnje, ki temelji na pravilni dokazni oceni izvedenih dokazov in neprerekanih trditvah tožnice, da toženka pri sklepanju prodajne pogodbe z družbo S. d.o.o. dne 19. 10. 2004 ni bila dobroverna.
zemljiškoknjižni postopek - zaznamba izbrisne tožbe - pogoji za dovolitev vpisa - potrdilo o vloženi tožbi - označitev nepremičnine z identifikacijskim znakom, s katerim je vpisana v zemljiški knjigi - načelo formalnosti v zemljiškoknjižnem postopku
Pritožnik zmotno meni, da je v spis priloženo potrdilo o oddaji priporočene pošiljke na pošto mogoče šteti kot potrdilo pristojnega sodišča v smislu tretjega odstava 79. člena ZZK-1.
zahtevek za izdajo prepisa zemljiškoknjižnih listin - upravičen interes
Pritožbeno sodišče pritrjuje pritožniku, da je s trditvami (obrazložitvijo zahteve) izkazal upravičen interes za izdajo prepisa listin v smislu 196. člena Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju ZZK-1).
Prav na podlagi zahtevanih listin bi lahko predlagatelj ugotovil, na kakšni podlagi je prišlo do vknjižbe lastninske pravice na (prej) skupnem prostoru stavbe, kar bi mu omogočilo (morebitno) vložitev in oblikovanje izbrisne tožbe. Zato utemeljeno zahteva prepis listin.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSM00043424
SPZ člen 48, 92, 93. ZPP člen 154, 155, 165, 286, 286.b, 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15. ZFPPIPP člen 132, 132/1, 151, 151/6.
kupoprodajna pogodba za nepremičnino - lastninska pravica - pričakovalna pravica - zemljiškoknjižno dovolilo - zemljiškoknjižno stanje - neplačilo kupnine - razveza pogodbe po samem zakonu - izpraznitev in izročitev nepremičnin - kršitev kontradiktornosti - postopek poenostavljene prisilne poravnave - prekinitev pravdnega postopka - sprememba odločitve o pravdnih stroških
Sodišče druge stopnje kot pravilne povzema razloge sodišča prve stopnje glede zavrnitve zahteve tožencev za prekinitev postopka zaradi začetka postopka poenostavljene prisilne poravnave zoper drugo toženko (10. točka obrazložitve). Postopek poenostavljene prisilne poravnave namreč na predmetni pravdni postopek nima vpliva.
POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00060060
ZZK-1 člen 243, 243/1, 243/2, 243/2-1. OZ člen 86, 86/1. SPZ člen 9, 49, 49/1.
neveljavnost vknjižbe lastninske pravice - izvenknjižna pridobitev lastninske pravice - lastninska pravica izvenknjižnega lastnika - dvojna prodaja nepremičnin - ničnost prodajne pogodbe - dobra vera - dobroverni pridobitelj - načelo zaupanja v podatke zemljiške knjige - potrebni stroški postopka
Pomembna okoliščina, ki po mnenju pritožbenega sodišča dokazuje slabo vero prvotožene stranke, je dejstvo, da v prodajni pogodbi, sklenjeni v notarskem zapisu, kot predmet prodaje niso navedeni apartmaji, ampak samo gostinski lokal in trgovina. Apartmaji so bili v pogodbo dodani z dodatkom št. 4, ki je bil sklenjen kar eno leto po prodajni pogodbi. Odločilno pri tem je, da so bili apartmaji naknadno vključeni v prodajno pogodbo brez ustreznega denarnega nadomestila. Kupnina v prodajni pogodbi je določena na podlagi cenitve, ki je upoštevala gostinski lokal in trgovino, ne pa tudi apartmajev. Prvotožena stranka je zato vedela, da sporni apartmaji niso predmet prodajne pogodbe. Vse zgoraj navedeno tudi pritožbeno sodišče napotuje na zaključek, da je prvotožena stranka želela z dodatkom št. 4 izkoristiti situacijo neurejenega zemljiškoknjižnega stanja in si pridobiti 10 apartmajev, na katerih je že obstajala lastninska pravica nekoga drugega (v konkretnem primeru tožeče stranke).
Ker je bila slaba vera prvotožene stranke ugotovljena, je jasno, da zato nima pravnega varstva. Pravo nudi varstvo dobrovernemu lastniku, pa čeprav ni bil dovolj skrben za ureditev vpisa v zemljiško knjigo.
vknjižba lastninske pravice na podlagi sodne odločbe - zamudna sodba v postopku za objavo popravka- izdaja zamudne sodbe v nasprotju z določbami zakona - potrdilo o plačilu prometnega davka - načelo formalnosti v zemljiškoknjižnem postopku - pogoji za dovolitev zemljiškoknjižnega vpisa
Ko se vknjižba predlaga na podlagi sodbe, ki osebi, proti kateri se predlaga vpis, nalaga izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila, predlogu ni treba priložiti potrdila o plačilu prometnega davka, ki ga predvideva 37. člen ZZK-1.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSM00044232
ZPP člen 7.
služnostna pravica hoje in vožnje z vsemi motornimi vozili - pridobitev služnostne pravice s priposestvovanjem - dobrovernost pridobitelja - razpravno načelo - zaupanje v zemljiško knjigo
Pavšalno zatrjevana kršitev razpravnega načela iz 7. člena ZPP ni podana, saj je tožnik ob ustrezni trditveni podlagi, torej, da sporno cesto uporablja že vse od leta 1968, le-to tudi ustrezno dokazno podprl.
prekinitev pravdnega postopka - rešitev predhodnega vprašanja - čakanje na izid pravde - pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - obrazložitev okoliščin - obstoj lastninske pravice - presoja veljavnosti pravnega posla - načelo pravne varnosti - načelo ekonomičnosti - zloraba procesnih pravic - vpis v zemljiško knjigo - pravnomočno razsojena stvar
Prekinitev pravdnega postopka je bržkone upravičena, kadar je pričakovati, da bo o predhodnem vprašanju v drugi pravdi kmalu odločeno; kadar je za rešitev predhodnega vprašanja potreben zapleten dokazni postopek in nenazadnje, kadar sodišče lahko oceni, da je zahtevek, ki se obravnava v pravdi o predhodnem vprašanju, vsaj verjetno utemeljen oziroma ima razumne možnosti za uspeh. Šele, ko si odgovori na ta vprašanja, lahko sodišče presodi, ali je prekinitev ekonomična, racionalna in ali pravna varnost, ki jo prinese čakanje na odločitev o predhodnem vprašanju na matičnem področju, pretehta nad pravico do sojenja brez nepotrebnega odlašanja.
Edino, kar je zemljiškoknjižno sodišče (in je na meji med formalnim in materialnim pravom) dolžno presojati, je popolnost in ničnost zemljiškoknjižnega dovolila.
V konkretnem primeru je sodišče ugotovilo, da darilna pogodba vsebuje zemljiškoknjižno dovolilo. Pritožnica ne trdi, da je bilo zemljiškoknjižno dovolilo nepopolno, prav tako ne, da je nično. Njene pritožbene navedbe, da naj bi pred vložitvijo predmetnega predloga preklicala darilno pogodbo, in da darilna pogodba ni bila izpolnjena, zaradi česar naj bi njena obveznost prenehala (542. člen OZ), so za zemljiškoknjižni postopek, ki izključuje materialnopravno presojo listin (in torej tudi obveznosti, ki iz njih izvirajo), ki so podlaga za vpis, pravno nepomembne.