OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00052101
ZZK-1 člen 243, 243/3, 243/3-1.
neveljavnost vknjižbe lastninske pravice - vzpostavitev prejšnjega stanja v zemljiški knjigi - vrnitev nepremičnine - sklenitev glavne pogodbe - neizpolnitev dolžnikove obveznosti - razveza kupoprodajne pogodbe - odstop kupca od pogodbe - odpadla podlaga - vrnitev prejetega - vzrok za neizpolnitev - razlogi za neizpolnitev obveznosti - konkretno ravnanje stranke - realizacija pogodbe o prenosu nepremičnine - rok za izpolnitev - dodatni rok za izpolnitev obveznosti
Zahtevek tožnikov (neveljavnost vknjižbe lastninske pravice na nepremičnini, vpisane v korist toženke, vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja in vnitev nepremičnine) temelji na realiziranem odstopu od prodajne pogodbe, sklenitev katere jima je bila naložena s pravnomočno sodbo, in ki sta jo sama v celoti izpolnila. V pritožbenem postopku ostaja sporno, ali sta tožnika utemeljeno odstopila od prodajne pogodbe zaradi neizpolnitve obveznosti na strani tožencev.
Pri presoji (objektivne) identičnosti sporov je relevanten tako izrek pravnomočne sodbe kot tudi njena dejanska podlaga.
Obravnavana izbrisna tožba ima pravno podlago v 1. točki tretjega odstavka 243. člena ZZK-1.
Ker se toženca na poziv tožnika, s katerim jima je določil osemdnevni dodatni rok za izpolnitev obveznosti, naložene s pravnomočno sodbo, nista odzvala, so nastopile pravne posledice neizpolnitve v dodatnem roku iz tretjega odstavka 105. člena v zvezi s prvim odstavkom 104. člena OZ. Zaradi razveze prodajne pogodbe za nepremičnino, ki je nastopila avtomatično, sama po sebi na podlagi zakonske določbe, so prenehale vse obveznosti, ki so bile predmet pogodbe. Tožnika sta utemeljeno uveljavljala reparacijo z izbrisno tožbo in vrnitvenim zahtevkom (drugi odstavek 111. člena OZ). Z razvezo je namreč odpadla pravna podlaga za izpolnitev, zato ni podlage, da prejemnik izpolnitev obdrži. Kršitelj pogodbe, ki je izpolnitev že prejel, mora prejeto vrniti.
vknjižba prepovedi odtujitve in obremenitve - utemeljenost predloga za vpis v zemljiško knjigo - nesklepčnost predloga - delna ugoditev zemljiškoknjižnemu predlogu - stroga formalnost zemljiškoknjižnega postopka
Zemljiškoknjižni postopek je strogo formalen in zemljiškoknjižno sodišče preizkuša le skladnost med listino in predlogom. Če te skladnosti ni, gre za nesklepčen predlog, ki mu ni mogoče ugoditi niti delno.
NEPRAVDNO PRAVO - STAVBNA ZEMLJIŠČA - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00050422
ZVEtL-1 člen 3, 16, 16/2, 43, 44, 44/1, 47, 47/2, 48, 48/5. OZ člen 35. ZPP člen 365, 365-1. ZNP člen 35, 35/1.
določanje pripadajočega zemljišča k stavbi - funkcionalno zemljišče k stavbi - javni interes - splošna raba - javno dobro - ugovor javnega dobra - prenos lastninske pravice - ničnost pogodbe - nedopustne pritožbene novote - nakup na javni dražbi - stroški postopka
Nasprotna udeleženka nima v lasti nobene od obravnavanih parcel, zato v postopku ne uveljavlja svojih pravic in ne varuje svojih pravnih koristi, temveč nastopa kot varuhinja javnega interesa (peti odstavek 48. člena ZVEtL-1). Njena pravica do izjavljanja in sodelovanja v postopku je zato začrtana z mejami tega interesa. Glede na navedeno nasprotna udeleženka nima pravnega interesa za uveljavljanje ugovora originarno pridobljene lastninske pravice na parcelah št. 007, 008, 009 in 010 v stečajnem postopku, saj ne gre za parcele v njeni lasti, niti za varovanje javnega interesa. Drugačne, zanjo (ali za javni interes) ugodnejše odločitve ne more doseči, zato je pritožbeno sodišče njeno pritožbo v tem delu zavrglo (1. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP in 3. členom ZVEtL-1).
Po ustaljeni sodni praksi so pravni posli, katerih predmet je razpolaganje s funkcionalnim zemljiščem, absolutno nični, česar morebitna dobra vera kupca ne more sanirati.
Nakup zemljišča na javni dražbi ne pomeni, da je zaradi načina prodaje in njenih učinkov mogoče preseči kogentne prepovedi (samostojnega) prometa s funkcionalnimi zemljišči. Pogodbo z nedopustnim predmetom izpolnitve zadenejo sankcije ničnosti, in to ne glede na to, na kakšen način je bila sklenjena, saj ima nično določilo o bistvenem elementu pogodbe (predmetu izpolnitve) za posledico ničnost pogodbe v celoti.
ZZK-1 člen 36, 36/1, 36/2, 38, 38/2, 40, 40/1, 40/1-1, 40/3, 40/3-1, 40/4. ZSKZ člen 14.
vknjižba lastninske pravice na kmetijskem zemljišču - pogodba o uskladitvi zemljiškoknjižnega stanja z dejanskim - pravica uporabe - zemljiškoknjižno dovolilo - odobritev pravnega posla s strani upravne enote - lastninjenje kmetijskih zemljišč po ZSKZ
Načeloma se za listine iz 1. točke tretjega odstavka 40. člena ZZK-1 uporablja tudi drugi odstavek 38. člena ZZK-1 in v tem pogledu ima sodišče prve stopnje prav. Vendar pa je ta primer izjemen in smiselna uporaba teh pravil glede na okoliščine primera terja drugačno razlago. Pritožbeno sodišče se strinja s pritožbo, da se ga v tem primeru ne uporabi. Zemljiškoknjižnemu dovolilu ni bilo treba priložiti odobritve pravnega posla oziroma potrdila, da odobritev ni potrebna.
Pri razlagi je treba izhajati iz namena določbe drugega odstavka 38. člena ZZK-1, ki je v varstvu javnega interesa. V konkretnem primeru pa ta upoštevaje vsebino Pogodbe, zakonodajo, ki ureja lastninjenje kmetijskih zemljišč ter zakonodajo, ki ureja varstvo kmetijskih zemljišč, po presoji pritožbenega sodišča ne more biti ogrožen. Iz listin, zakonodaje in vpisov v zemljiški knjigi izhaja, da ne gre za promet s kmetijskimi zemljišči, gre za ureditev neurejenega stanja iz tranzicijskih časov, ki sta ga s pogodbo uredili država in občina, edini potencialni upravičenki iz naslova lastninjenja teh zemljišč na podlagi 14. člena ZSKZ.
vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo - kmetijsko zemljišče - listina primerna za vpis lastninske pravice - neurejeno zemljiškoknjižno stanje - lastninjenje kmetijskih zemljišč po ZSKZ - prenos zemljišč na Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov - potrdilo o odobritvi pravnega posla in potrdilo, da odobritev ni potrebna
Presoja primernosti listine, ko se predlaga vpis lastninske pravice v korist države.
ZZK-1 člen 40, 40/1, 40/1-1, 40/1-2, 97, 97/1, 97/1-1. SPZ člen 49. ZGD-1 člen 475, 475/6, 517, 518.
vknjižba lastninske pravice na nepremičnini - zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve - učinki zaznambe prepovedi odtujitve in obremenitve - zemljiškoknjižno dovolilo - overitev podpisa na zemljiškoknjižnem dovolilu - izročitev nepremičnine kot stvarnega vložka gospodarski družbi
Pri izročitvi nepremičnin kot stvarnega vložka je potrebno upoštevati 49. člen SPZ, ki določa da se za pridobitev lastninske na nepremičnini zahteva vpis v zemljiško knjigo, vpis pa se opravi na podlagi listine, ki vsebuje zemljiškoknjižno dovolilo. To pomeni, da je treba šteti, da je izročitev nepremičnine kot stvarnega vložka opravljena, ko družba na temelju ustrezne listine pridobi možnost vpisa v zemljiško knjigo2. Takšno možnost pa daje šele zemljiškoknjižno dovolilo, na katerem je podpis overjen. Ker je bil podpis na Dogovoru o vplačilu stvarnega vložka, ki vsebuje zemljiškoknjižno dovolilo, overjen po datumu od katerega učinkuje prepoved odtujitve in obremenitve, je na podlagi 99. člena ZZK-1 zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve ovira za vpis lastninske pravice na predlagatelja.
izvršba na nepremičnino - vknjižba lastninske pravice na nepremičnini na dolžnika - zapuščinski postopek - prekinitev izvršilnega postopka - listina primerna za vpis dolžnikove lastninske pravice
V pravdni zadevi zakoniti dediči tožijo dolžnico (kot oporočno dedinjo) na razveljavitev oporoke in uveljavljajo, da ta ni veljavna. V navedeni pravdni zadevi, v kateri upnik niti ni udeležen kot stranka, se torej ne zahteva vpis lastninske pravice na dolžnico. Kot je pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje, s tožbo po petem odstavku 168. člena ZIZ upnik vpisa lastninske pravice na dolžnico na podlagi oporoke niti ne more zahtevati. Zaključek sodišča prve stopnje, da je dejansko stanje v tej zadevi drugačno od tistega, ki ga predvideva določilo petega odstavka 168. člena ZIZ, je zato pravilno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSK00051087
ZZK-1 člen 157, 158, 158/1, 158/1-1.
vknjižba lastninske pravice na nepremičnini - sklep o vknjižbi - prepozen ugovor - zavrženje ugovora - zastopanje v zemljiškoknjižnem postopku - vročitev sodnega pisanja pooblaščencu - preklic pooblastila
Vročitev po pooblaščencu, ki dolžnika zastopa v izvršilnem postopku in je razviden iz pravnomočnega sklepa o izročitvi je pravilna, saj gre pri vpisu na podlagi sklepa o izročitvi za eno od faz izvršbe na nepremičnine (192. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju)
vpis etažne lastnine - vpis etažne lastnine v zemljiško knjigo - vpis etažne lastnine po ZVEtL - nedokončana etažna lastnina - odločba nepravdnega sodišča - oblikovanje etažne lastnine
V 15.a členu Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju ZZK-1) je določeno, da se oblikovanje etažne lastnine vpiše tako, da se: - vpiše stavbo v etažni lastnini in vsi njeni posamezni deli; - pri vsakem posameznem delu etažne lastnine pa vpiše lastninska pravica kot njen osnovni pravni položaj v korist osebe kot imetnika ter delež solastnine na splošnih skupnih delih. To pomeni, da delnih vpisov (za razliko od intervencijskega predpisa ZPPLPS, ki je v preteklosti omogočil vpis posameznih enot - t.i. nedokončano etažno lastnino) ni več mogoče opravljati.
Za pogodbeno komasacijo - ki poteka brez upravnega komasacijskega postopka in se torej v zvezi z njo ne izda kak sklep o uvedbi postopka - noben zakon ne določa vpisa zaznambe.
identiteta dolžnika in zemljiškoknjižnega lastnika - dvom v izkazano identiteto - sporno lastništvo nepremičnine - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje v postopku na prvi stopnji - pogoji za dovolitev vpisa v zemljiško knjigo
Pritožnik je uspel vzbuditi dvom v to, da je lastnik te nepremičnine res njegov sin AA, rojen leta 1959, torej dvom v enega od materialnopravnih pogojev za dovolitev vpisa v zemljiško knjigo iz 148. člena Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju ZZK-1). Ostalo je nejasno, ali sta dolžnik v izvršilnem postopku in lastnik nepremičnine ena in ista oseba. V opisanih okoliščinah bi moralo sodišče prve stopnje ustrezno (dodatno) preveriti lastništvo te nepremičnine.
ZIZ-UPB4 člen 167.. ZZK-1 člen 90, 90/1, 124, 148.
skupna hipoteka - izbris zaznambe izvršbe - izbris zaznambe izvršbe pri posameznih nepremičninah
Pri skupni hipoteki gre za eno hipoteko, ki se ustanovi na več nepremičninah, ni pa nobene ovire za izbris pri posameznih nepremičninah, torej tudi ne za izbris zaznambe izvršbe pri le nekaterih nepremičninah.
ZNP-1 člen 25, 25/1, 25/2. ZZK-1 člen 68, 68/1, 69, 69/1, 120.
zemljiškoknjižni postopek - nepravdni postopek - umik predloga - zaznamba vrstnega reda pridobitve lastninske pravice
Udeleženec v postopku za izdajo sklepa o zaznambi vrstnega reda za prenos lastninske pravice je le predlagatelj in gre za abstraktni posel, na podlagi katerega konkretni pravni interes tretjega ne more biti prizadet.
zaznamba izvršbe in vknjižba hipoteke - pogoji za dovolitev vpisa - zemljiškoknjižni lastnik nepremičnine - identiteta dolžnika in zemljiškoknjižnega lastnika - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Pritožnik je uspel vzbuditi dvom v to, da je lastnik te nepremičnine res njegov sin M.Z., rojen leta 1959, torej dvom v enega od materialnopravnih pogojev za dovolitev vpisa v zemljiško knjigo iz 148. člena ZZK-1). Ostalo je nejasno, ali sta dolžnik v izvršilnem postopku in lastnik nepremičnine ena in ista oseba. V opisanih okoliščinah bi moralo sodišče prve stopnje ustrezno (dodatno) preveriti lastništvo te nepremičnine.
ZZK-1 člen 22, 27, 27/1, 27/3, 124.. ZUreP-2 člen 158, 159, 161, 168, 168/4.. ZEN člen 56, 59.
zemljiškoknjižni postopek - zaznamba - pravna dejstva, ki se vpisujejo v zemljiško knjigo - postopek komasacije - uvedba komasacijskega postopka - pogodbena komasacija - načelo formalnosti v zemljiškoknjižnem postopku
Zgolj za postopek upravne komasacije ZUreP-2 v četrtem odstavku 168. člena določa, da se uvedba komasacije na predlog občinskega upravnega organa zaznamuje v zemljiški knjigi. Širjenje zaznamka na pogodbeno komasacijo bi nasprotovalo formalni naravi zemljiškoknjižnega postopka. Zakonske podlage za vpis uvedbe postopka pogodbene komasacije ni niti v določbah ZEN.
vknjižba lastninske pravice na nepremičnini v zemljiško knjigo - večkratni zaporedni prenos pravice (veriga pogodb) - načelo pravnega prednika
Kadar gre za večkratni prenos lastninske pravice, morajo pri izdaji nadomestnega zemljiškoknjižnega dovolila po 2. točki tretjega odstavka 40. člena ZZK-1 sodelovati vsi vmesni pridobitelji in njihovi pravni nasledniki.
V predmetnem postopku gre za zahtevek na nedopustnost izvršbe v skladu z prvim odstavkom 64. in tretjim odstavkom 65. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ), kjer konkurirata dve pravici in sicer pogodbena hipoteka drugo toženke in zatrjevana skupna lastnina tožnice in njenega moža - dejanskega dolžnika v izvršilnem postopku. Pridobitelj namreč z izročitvijo in prevzemom notarsko overjenega zemljiškoknjižnega dovolila pridobi pričakovano lastninsko pravico in ne že s podpisom prodajne pogodbe. Bistveno je namreč, ali je prišlo do izstavitve (overjenega) zemljiškoknjižnega dovolila kupcu nepremičnine preden je upnik pridobil svojo pravico.
ZZK-1 člen 88, 88/3, 114, 116.. ZST-1 tarifna številka 91012.
sprememba hipotekarnega upnika - sprememba upnika po vložitvi predloga za izvršbo - statusno preoblikovanje - pripojitev - prenos hipoteke na novega upnika - sodna taksa
Spremembo imetnika hipoteke, ne glede na to, da je ta pravica prešla na novega upnika kot prevzemno družbo, ni mogoče doseči s poočitvijo kot pomožnim vpisom, temveč zgolj z glavnim vpisom.
V smislu določb ZST-1 gre za postopek o predlogu za vknjižbo pridobitve ali prenosa hipoteke, ki je po tarifni št. 91012 taksiran v višini 50,00 EUR.
plačilo kupnine - pobot - prepoved pobota terjatev stečajnega dolžnika - prepoved pobota terjatev stečajnega dolžnika, nastalih po začetku stečajnega postopka - razdelitev - odkup terjatve - preizkus terjatev in ločitvenih pravic - sklep o preizkusu terjatev ter ločitvenih in izločitvenih pravic - končni seznam preizkušenih terjatev - priznana in prerekana terjatev - izjava upravitelja o prijavljenih terjatvah - osnovni seznam preizkušenih terjatev - ugovor o prerekanju terjatve - zavarovanje denarnih terjatev - maksimalna hipoteka - nezavarovana terjatev - soglasje k sklenitvi prodajne pogodbe - sklep o izročitvi nepremičnine kupcu - posebna razdelitvena masa - rok za plačilo kupnine - vpis na podlagi sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu - vpisi na podlagi sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu
Prodajna pogodba, ki ima alternativno predvideno možnost plačila kupnine s pobotom, ni v nasprotju z zakonom. V pritožbi izrecno zatrjevani 264. člen ZFPPIPP takšnemu načinu poplačila ne nasprotuje, saj ne ureja prodaje stečajne mase in razdelitve kupnine. Mora pa sodišče predhodno izpeljati postopek razdelitve.
etažna lastnina - vpis etažne lastnine - posamezni del stavbe
Po 15.a členu Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju ZZK-1) se namreč oblikovanje etažne lastnine vpiše tako, da se vpiše stavba in VSI njeni posamezni deli, pri vsakem posameznem delu pa lastninska pravica kot njen osnovni pravni položaj v korist osebe kot imetnika IN delež solastnine na splošnih skupnih delih stavbe v etažni lastnini.