CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA - ČLOVEKOVE PRAVICE
VSL00089588
ZIZ člen 2, 2/2, 64, 65, 65/3, 73, 73/1, 73/2. URS člen 23, 33. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6. SPZ člen 9, 43, 44. ZZK-1 člen 243. ZPP člen 7, 212.
izvršba po uradni dolžnosti - ugovor tretjega - vročanje ugovora tretjega v odgovor upniku - pravica tretjega na predmetu izvršbe - lastninska pravica - lastninska pravica v pričakovanju na predmetu izvršbe - zavezovalni in razpolagalni pravni posel - originaren način pridobitve - priposestvovanje - trditvena in dokazna podlaga - pogoji za priposestvovanje - dobroverna lastniška posest - potek priposestvovalne dobe - dobra vera posestnika - domneva dobre vere - predlog tretjega za odlog izvršbe - pogoji za odlog izvršbe - nepremičnina, ki je vpisana v zemljiško knjigo - izkaz pravice na predmetu izvršbe - težko popravljiva škoda, ki bi nastala tretji osebi - pravica do zasebne lastnine - pravica do sodnega varstva - javna listina - izkaz verjetnosti obstoja terjatve - izkazanost pogoja verjetnega nastanka težko popravljive škode - prodaja nepremičnine v izvršbi
Posebnost predmetnega izvršilnega postopka je, da ne teče na predlog upnika, ampak po uradni dolžnosti. Navedeno pomeni, da se določbe 65. člena ZIZ o postopanju sodišča z ugovorom tretjega lahko uporabljajo le smiselno. Ker ni upnika, odpade vročanje ugovora tretjega upniku v odgovor in posledično ne morejo nastopiti pravne posledice njegove (ne)aktivnosti s tem v zvezi.
Tretja nista niti zatrjevala niti izkazala, da razpolagata tako s perfektnim zavezovalnim, kot tudi s perfektnim razpolagalnim pravnim poslom. Iz njune trditvene in dokazne podlage namreč ne izhaja, da imata poleg prodajne pogodbe tudi zemljiškoknjižno dovolilo, ki bi bilo že notarsko overjeno. Le v takem primeru pa bi, upoštevaje ustaljeno sodno prakso, na nepremičninah že imela lastninsko pravico v pričakovanju, ki bi lahko utemeljila ugovor tretjega.
Prva zakonska predpostavka za priposestvovanje je obstoj dobroverne lastniške posesti. Dobroverni lastniški posestnik je tisti, ki ima stvar v posesti kot svojo. Praviloma je dobroverni lastniški posestnik tisti, ki je v opravičeni zmoti, da je lastnik stvari. Dokazno breme glede obstoja lastniške posesti je na priposestvovalcu. Ker se dobra vera domneva, pa mora nasprotna stranka dokazovati morebitno slabo vero priposestvovalca. Pri posesti nepremičnin, ki so vpisane v zemljiško knjigo, je posestnikova dobra vera ovržena že z izpisom iz zemljiške knjige. V tem primeru se procesno dokazno breme prenese na posestnika, ki mora izkazati, da je kljub temu verjel, da je upravičen do posesti. Zgolj dejstvo, da tožencu ni bilo izstavljeno zemljiškoknjižno dovolilo, da ni bil plačan davek na promet nepremičnin in da ni prišlo do vpisa nepremičnine v zemljiško knjigo, ne zadošča za oceno, da pridobitelj ni bil dobroveren.
Domet izvršilnega postopka v zvezi z ugovorom tretjega je zelo omejen. Ni naloga izvršilnega sodišča, da dokončno presoja utemeljenost ugovora tretjega, temveč mora slednji imeti možnost, da o zatrjevani nedopustnosti izvršbe na določen predmet z dokaznim stadardom prepričanja presodi sodišče v rednem pravdnem postopku, z vsemi zagotovljenimi procesnimi jamstvi. Po veljavni ureditvi v ZIZ lahko tretji pravdo začne celo v primerih, ko njegov ugovor ni obrazložen ali v njem pravica na predmetu izvršbe ni verjetno izkazana.
Določbe drugega odstavka 73. člena ZIZ ni pravilno razlagati prestrogo, v nasprotnem primeru bi šlo z prekomeren poseg v ustavni in konvencijski pravici tretjega do zasebne lastnine ter do učinkovitega sodnega varstva. Če pride v izvršbi do prodaje nepremičnine še pred pravnomočno odločitvijo v izločitveni pravdi, namreč kupec originarno pridobi lastninsko pravico, tretji pa je nepovratno izgubi. Pa čeprav se morda kasneje pravnomočno izkaže, da je bila njegova tožba za nedopustnost izvršbe utemeljena. Še posebej problematično je to takrat, ko je nepremičnina dom tretjega (in njegove družine). Izgubo doma je, ko gre za tretjega, vsekakor treba šteti kot nenadomestljivo oziroma težko nadomestljivo škodo, kar pa je druga zakonska predpostavka za odlog izvršbe po drugem odstavku 73. člena ZIZ.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - LASTNINJENJE - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00086165
URS člen 22, 25. OZ člen 86, 86/2, 615, 615/1. ZPP člen 112, 339, 339/2, 339/2-8.
najemna pogodba za določen čas - molče obnovljen zakup - pravica uporabe na nepremičnini - plačilo uporabnine za nepremičnine - dobrovernost - podatki v zemljiški knjigi - pravočasnost pritožbe - pritožba, vložena pri nepristojnem sodišču - očitna pomota vložnika
V skladu z določbo prvega odstavka 615. člena OZ se šteje, da je sklenjena nova najemna (zakupna) pogodba za nedoločen čas z enakimi pogoji kot prejšnja, če po preteku časa najemnik (zakupnik) še naprej uporablja stvar, najemodajalec (zakupodajalec) pa temu ne nasprotuje. Zato odsotnost pisnega aneksa po poteku enoletnega roka od sklenitve najemne pogodbe ne pomeni toženčeve slabovernosti, kot to zmotno meni pritožba.
Toženec je bil za obdobje, ko je bil slaboveren, obsojen na plačilo uporabnine. Za obdobje, ko je bil toženec dobroveren in utemeljeno prepričan, da nepremičnino uporablja na podlagi veljavnega pravnega naslova, pa tožnik do uporabnine ni upravičen.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSM00086674
SPZ člen 18. ZDen člen 88. ZPP člen 328, 328/5. ZZK-1 člen 3, 3/1, 3/1-4, 12, 12/1, 31, 243.
tožba na ugotovitev ničnosti - razpolaganje z nepremičninami, ki so predmet vrnitve v denacionalizacijskih postopkih - odločanje v mejah tožbenega zahtevka
Skladno s prvim odstavkom 2. člena ZPP sodišče v pravdnem postopku odloča v mejah postavljenih zahtevkov (načelo dispozitivnosti). Pravilo o vezanosti na zahtevek pomeni, da sodišče tožniku ne more prisoditi kaj več niti kaj drugega kot je s tožbo zahteval.
zemljiška knjiga - zaznamba izvršbe v zemljiški knjigi - vpis zaznambe izvršbe po uradni dolžnosti - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - vročanje pisanj
Pritožbeno sodišče je ne glede na le pavšalne navedbe pritožnika preverilo, ali je pri tožnikovi nepremičnini vpisana (ali predlagana) zaznamba po 69. členu Zakona o nepravdnem postopku. Te ni, zato je sodišče prve stopnje pravilno vročalo sklep o vpisu in izpodbijani sklep nasprotnemu udeležencu na njegov naslov.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00085946
ODZ paragraf 1460, 1464, 1479. SPZ člen 10, 88, 217, 217/2, 221, 222, 224, 224/1. ZTLR člen 54, 54/1. ZZK-1 člen 8. OZ člen 52. ZPP člen 8, 184, 184/1, 184/3, 185, 185/2, 214, 214/2, 337, 339, 339/2, 339/2-8, 347.
solastnina - nepremičnina v solastnini - služnost hoje in vožnje - služnostna pravica - služnostna pogodba - stvarna služnost - priposestvovanje stvarne služnosti - dobra vera priposestvovalca - načelo zaupanja v zemljiškoknjižne podatke - vznemirjanje stvarne služnosti - koristnost služnosti - prenehanje stvarne služnosti - sprememba tožbe - konkludentna privolitev v spremembo tožbe - umik tožbe - delna ustavitev postopka - nedovoljene pritožbene novote
Stališče tožencev, da priposestvovanje stvarne služnosti na solastni stvari ni mogoče, je zmotno. Res je sodna praksa do odločbe VS RS II Ips 109/2019 stala na stališču, da to ni mogoče, a je bilo tako stališče s to odločbo preseženo.
pogoji za priposestvovanje lastninske pravice na nepremičnini - dobroverna lastniška posest - desetletna priposestvovalna doba - večkratni zaporedni prenos pravice (veriga pogodb) - raziskovalna dolžnost dobrovernega pridobitelja - poseg v lastninsko pravico
Zavedanje, da (zaradi formalne pomanjkljivosti prve od listin v verigi prenosov, nastale še v času družbene lastnine) ni vknjižena kot lastnica, tožnici priposestvovanja ni preprečilo. In ker je imela, šteto od sklenitve posla leta 2001, nepremično ves čas v nemoteni lastniški posesti, je postala njena lastnica z iztekom leta 2011 (269. člen SPZ v zvezi z drugim odstavkom 43. člena SPZ). Opustitev vknjižbe je tožnico izpostavila tveganju, da od vknjiženega imetnika kdo s pravnim poslom v dobri veri, da je vknjiženi resnični lastnik, pridobi lastninsko pravico. Prvi toženec pri sklenitvi posla z vknjiženim imetnikom ni bil dobroveren, saj se je zavedal, da je resnična lastnica tožnica. Zato prevlada lastninska pravica slednje.
NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00085663
ZVEtL-1 člen 43, 43/1, 44, 50, 50/2. ZZK člen 19. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
postopek za ugotovitev pripadajočega zemljišča - obseg pripadajočega zemljišča - stvarna služnost - služnost v javno korist - gospodarska javna infrastruktura - ugotovitev služnostne pravice - obseg in vsebina stvarne služnosti - prostorske meje služnosti - opis vsebine služnosti - pravni standard natančnega opisa - določnost - skica - nejasnost - nedoločen in nejasen izrek - izrek v nasprotju z obrazložitvijo - nezmožnost preizkusa odločbe - pogoji in kriteriji za določitev pripadajočega zemljišča - redna raba stavbe - pretekla raba - dejanska raba objekta - lastninjenje nepremičnin - družbena lastnina - pravica uporabe - varstvo dobrovernega tretjega kot pridobitelja lastninske pravice - nedopusten predmet pogodbe - razpolaganje s skupnim delom stavbe
Stališče sodne prakse je, da je treba v primeru opisa prostorskih meja služnosti 19. člen ZZK-1 in standard natančnega opisa dosledno spoštovati. V primeru, ko gre za trajno infrastrukturo (kot so vodi gospodarske javne infrastrukture), je treba natančno določiti (vsaj) potek njene trase. Torej na katerem delu parcele ta poteka (zlasti v primerih, kot je obravnavani, ko so parcele precej večje od predvidenih tras služnosti) in v kakšni izmeri. Zgolj sklicevanje na priloženo skico (katastra gospodarske javne infrastrukture) standarda natančnega opisa ne more nadomestiti.
izvršba na nepremičnino - zaznamba sklepa o izvršbi - učinkovanje zaznambe izvršbe - učinkovanje hipoteke
Zemljiškoknjižno sodišče odloči po uradni dolžnosti o zaznambi sklepa o izvršbi, s katerim je izvršilno sodišče dovolilo izvršbo na nepremičnino na podlagi obvestila izvršilnega sodišča, ki mu je priložen sklep o izvršbi, zaznamba izvršbe pa ima za posledico, da upnik, na čigar predlog je bil izdan sklep o izvršbi, z zaznambo izvršbe na podlagi tega sklepa pridobi na nepremičnini hipoteko, ki učinkuje od trenutka, od katerega učinkuje zaznamba izvršbe, če ni hipoteke pridobil že prej. Iz teh določb sicer res ni izrecno razvidno, da hipoteka učinkuje od dne prejema obvestila izvršilnega sodišča, vendar pa navedeno izhaja iz splošne določbe 5. člena ZZK-1, po kateri vpisi pravic in pravnih dejstev v zemljiški knjigi učinkujejo od trenutka, ko je zemljiškoknjižno sodišče prejelo predlog za vpis, oziroma ko je zemljiškoknjižno sodišče prejelo listino, na podlagi katere o vpisu odloča po uradni dolžnosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - USTAVNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00085788
URS člen 156. ZZK-1 člen 8, 10, 10/2, 27, 27/2, 39, 63, 63/1, 243, 243/6. SPZ člen 6, 257, 260. ZPP člen 184, 444. ZIZ člen 174.
izbrisna tožba - stavbna pravica - podaljšanje veljavnosti stavbne pravice - nedoločen čas - zaznamba - hipoteka na nepremičnini - davčni dolg - vrstni red - kolizija med hipoteko in stavbno pravico - sprememba tožbe - redni postopek - spor o nepremičnini - pravni interes za vložitev izbrisne tožbe - prednostno načelo - vknjižba - neveljavna vknjižba - pravna praznina - ustavno skladna razlaga - vezanost na Ustavo in zakon - zahteva za oceno ustavnosti - teleološka razlaga zakona - načelo zaupanja v zemljiškoknjižne podatke
Drži, da sodišče prve stopnje v izreku ni navedlo katastrske občine št. X, vendar pa ne drži, da izrek sodbe sodišča prve stopnje zato ni izvršljiv. Sodišče prve stopnje je namreč ugotovilo, da je vpis zaznambe spremembe pri izvedeni pravici, ki je v zemljiški knjigi vpisan z ID omejitve 000 neveljaven in se vzpostavi prejšnje zemljiškoknjižno stanje tako, da se ga izbriše. S tem je sodišče prve stopnje določno označilo sporni predmet, to je izbris zaznambe, ki ima unikatni identifikator ID zaznambe pri izvedeni pravici št. 000 v zemljiški knjigi, kot tudi izhaja iz rednega izpiska iz zemljiške knjige (priloga A1). Na podlagi takšne oznake bo zemljiška knjiga lahko izbrisala zaznambo pri izvedeni pravici.
Določilo 243. člena ZZK-1 je sicer res jasno določa, da se z izbrisno tožbo izpodbija "vknjižba določene pravice." Povedano drugače, predmet izbrisne tožbe so (samo) vknjižbe, čeprav ZZK-1 že v 6. odstavku istega člena napravi izjemo glede zaznambe nadhipoteke. Pravice se v zemljiško knjigo vpisujejo z vknjižbo oziroma predznambo, če zakon za posamezno vrsto pravice ne določa, da se vpisujejo z zaznambo (drugi odstavek 27. člena ZZK-1). Vknjižba je glavni vpis, s katerim se doseže oziroma izkaže pridobitev oziroma prenehanje pravice, ki se vpisuje v zemljiško knjigo (39. člen ZZK-1). Višje sodišče pa opozarja, da sodna praksa ne izhaja iz stroge jezikovne razlage zakona, ampak se usmerja v presojo, ali posamezen vpis pomeni vpis pravice (po vsebini torej vknjižbo) ali ne (namenska razlaga zakona). Vrhovno sodišče je že dovolilo izbrisno tožbo zoper zaznambo izvršbe in tudi zoper poočitev, saj je presodilo, da je šlo po vsebini za vknjižbo.
Zato dejstvo, da je sodišče z zaznambo omogočilo toženi stranki dejansko vknjižbo (nadaljnjega) imetništva stavbne pravice, tožeči stranki ne preprečuje izpodbijanja takšnega vpisa zaznambe z izbrisno tožbo.
Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da ima "podaljšanje" stavbne pravice učinek, kot če bi se stavbna pravica ustanavljala povsem na novo in se mora posledično tudi v zemljiški knjigi vpisati povsem na novo, torej kot vknjižba pravice in ne napačno, kot je storilo Okrajno sodišče v Murski Soboti, kot zaznamba dejstva pri izvedeni stvarni pravici.
Za ponovno ustanovitev veljajo enaka pravila kot za prvo ustanovitev stavbne pravice. Potrebna je pogodba o ponovni ustanovitvi kot pravni naslov ter zemljiškoknjižno dovolilo in vpis v zemljiško knjigo kot razpolagalni posel in pridobitni način. Kakršnokoli "tiho" podaljšanje ni mogoče.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00085313
OZ člen 78, 82, 104, 105, 280, 288, 379, 427, 429.
tožba za izstavitev zemljiškoknjižne listine - ugovor neizpolnitve nasprotne obveznosti - vzajemna obveznost - neplačilo kupnine - materialnopravni ugovor - ugovor neizpolnjene pogodbe - neizpolnitev glavne obveznosti - izpolnitev obveznosti - (ne)izpolnjevanje pogojev - določitev pogoja - ugovor neizpolnjene pogodbe in pravilo sočasne izpolnitve - pooblastitev - učinek prenehanja pooblastila - razlaga pogodbe - razlaga spornih določil - uporaba določil - prenehanje obveznosti - komu se izpolnjuje - bistvena sestavina pogodbe - pravočasna izpolnitev - prevzem dolga - obračun - zamudne obresti - pogodbene in zakonske zamudne obresti - obrestna mera zamudnih obresti
Toženca sta se zahtevku na izstavitev ustrezne zemljiškoknjižne listine upirala z ugovorom neizpolnitve (ugovorom sočasne izpolnitve) - tožniku nista dolžna izročiti zemljiškoknjižnega dovolila za vpis solastninske pravice, dokler tožnik v celoti ne bo izpolnil svoje pogodbene obveznosti. Gre za materialnopravni ugovor, ki vpliva na utemeljenost tožbenega zahtevka. Pravna posledica ugovora je upravičenost stranke, ki ugovarja, da zadrži svojo izpolnitev toliko časa, dokler ne izpolni oziroma ni pripravljena izpolniti tudi nasprotna stranka. Ugovor neizpolnjene pogodbe se lahko uveljavlja samo, če je prišlo do neizpolnitve glavne obveznosti. Sodišče v takšnem primeru ugodi zahtevku ter ob tem določi pogoj, pod katerim je toženec dolžan izpolniti obveznost.
ZZK-1 člen 14, 40, 150. SPZ člen 105, 105/6, 127b, 127b/3, 127b/4.
sprememba osnovnega pravnega položaja nepremičnine - skupni del stavbe - pomožna nepremičnina - hipoteke - prepoved odsvojitve in obremenitve - pogoji za dovolitev vpisa po stanju v zemljiški knjigi - dovoljenost vpisa glede na stanje zemljiške knjige - vsebina listine, ki je podlaga za vpis v zemljiško knjigo - sklep o preizkusu terjatev ter ločitvenih in izločitvenih pravic - načelo formalnosti v zemljiškoknjižnem postopku
Soglasja upnikov iz tretjega odstavka 127.b člena SPZ ne more nadomestiti dejstvo, da se zoper sklep o priznanju izločitvene pravice niso pritožili. To soglasje mora biti izrecno.
38. člen ZZK-1 nalaga posredno upoštevanje predkupne pravice, ko gre za kmetijska zemljišča (Zakon o kmetijskih zemljiščih omogoča vknjižbo šele po tem, ko predlagatelj pridobi ustrezno odločbo upravne enote o odobritvi pravnega posla - 22. člen). Listin, ki bi izkazovale, da je bila fizična oseba kot predkupni upravičenec o nameravani prodaji glede drugih nepremičnin ustrezno obveščena, ZZK-1 za vpis ne zahteva.
NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00085278
ZVEtL-1 člen 12, 12/2, 16, 16/1, 47, 48, 48/2. ZZK-1 člen 11. SPZ člen 107, 127a, 127b.
postopek za ugotovitev pripadajočega zemljišča - predujem za izvedbo dokaza z izvedencem - nezaložitev predujma za izvedenca - potrebno strokovno znanje - ustavitev postopka - povezane nepremičnine - glavna nepremičnina - pomožna nepremičnina - povezanost stavbe in zemljišča - odločba sodišča - parcelacija zemljišč
Po drugem odstavku 12. člena ZVEtL-1 namreč sodišče izvedenca ustrezne stroke postavi po uradni dolžnosti, če je to potrebno za vpis stavbe ali njenih delov v kataster stavb, za evidentiranje potrebnih sprememb v zemljiškem katastru ali katastru stavb ali za ugotovitev obsega pripadajočega zemljišča. V predmetnem primeru je obstoj in obseg pripadajočega zemljišča sporen, saj predlogu predlagateljice nasprotni udeleženci skozi celoten postopek jasno in izrecno nasprotujejo.
Opredelitev nalog izvedenca je namreč v pristojnosti sodišča, ki je odmero zemljišča pod stavbo, ki naj dobi svojo parcelno številko, izvedenki odredilo ob sklicevanju na pravni položaj povezanih nepremičnin.
Pripadajoče zemljišče je mogoče vknjižiti le pri stavbi, ki je v etažni lastnini in je predmet samostojnega zemljiškoknjižnega vpisa (11. člen ZZK-1), medtem ko se stavba, ki ni v etažni lastnini, kot samostojna stavba ne vpisuje v zemljiško knjigo in pri takšni stavbi tudi ni mogoče vknjižiti pripadajočega zemljišča. SPZ-B je zato uvedel institut povezanih nepremičnin, ki ureja tiste primere, ko ima določena nepremičnina (t. i. pomožna nepremičnina) enako funkcijo kot skupni del zgradbe v etažni lastnini, vendar v tem primeru ta ne služi posameznemu delu zgradbe, ampak eni ali več nepremičninam, na katerih stojijo stavbe (enodružinske hiše), ki sicer niso v etažni lastnini (t. i. glavne nepremičnine), za kar gre tudi v primeru predlagateljičine stavbe.
Neutemeljene so pritožbene navedbe, da predlagateljica ni postavila predloga za ugotovitev obstoja povezanih nepremičnin. Po že prej pojasnjenem poudarjenem inkvizitornem načelu je v postopkih po ZVEtL-1 dovolj, da predlagatelj poda opis razmerja in (splošno) zahtevo po določitvi pripadajočega zemljišča (47. člen ZVEtL-1), na vsebino zahtevka pa sodišče ni strogo vezano, saj lahko odloči tudi v nasprotju s predlogom, celo v primeru, ko udeleženci taki odločitvi nasprotujejo (prim. drugi odstavek 48. člena ZVEtL-1).
zaznamba spora - potrdilo o vloženi tožbi - zbirka listin - zaznamba spora o pridobitvi pravice - tožba za ugotovitev stvarne služnosti - dopolnitev predloga v ugovornem postopku - dopolnitev in poprava zemljiškoknjižnega predloga
Predlogu za zaznambo spora mora biti priloženo tudi potrdilo o vložitvi tožbe in o opravilni številki zadeve, pod katero teče postopek, kot to določa tretji odstavek 79. člena ZZK-1. Navedeno pomeni, da je tudi potrdilo o vloženi tožbi podlaga za vpis in mora biti priloženo k predlogu kot listina, ki se vključi v zbirko listin.
Glede na določbo tretjega odstavka 158. člena ZZK-1, ki omogoča dopolnjevanje predloga v ugovornem postopku s predložitvijo listin, ki bi mu morale biti priložene že ob vložitvi, pri čemer gre lahko le za listine, na podlagi katerih bi bil vpis dovoljen, če bi bile že tedaj priložene, je sodišče pravilno štelo, da potrdila, ki ob vložitvi predloga še ni bilo niti izdano, v ugovornem postopku ni mogoče upoštevati.
zaznamba spora v zemljiški knjigi - izbris zaznambe spora - izbris zaznambe spora zaradi zamude roka za vložitev predloga za vknjižbo pravice v vrstnem redu zaznambe spora - pravda zaradi ugotovitve obsega skupnega premoženja in določitve deležev - nepremičnina kot skupno premoženje zakoncev - ugotovitev obsega skupnega premoženja - vpis skupne lastnine v zemljiško knjigo - nedoločeni deleži - delitev skupnega premoženja - nastanek solastnine
S pravnomočno sodbo je ugotovljen obseg skupnega premoženja. Ta sodba je podlaga za vpis skupne lastnine v zemljiški knjigi po nedoločenih deležih.
osnovni pravni položaj - sprememba osnovnega položaja - skupni del stavbe - posamezni del stavbe - hipoteka - prenos hipoteke - pogoji za vpis - podlaga za vpis
Ne SPZ in tudi ne ZZK-1 ne nalagata zemljiškoknjižnemu sodišču, da po uradni dolžnosti, v primeru, ko skupni del stavb pridobi z vpisom – vpis novih osnovnih pravnih položajev, drug status, prenese izvedeno pravico, hipoteko, ki je bila vpisana kot omejitev le pri posameznih delih stavb.
ZLNDL člen 5. ZGJS člen 76. ZZK-1 člen 8, 8/1, 243, 244. SPZ člen 9, 10, 11.
izbrisna tožba - ugotovitev lastninske pravice - zahtevek za vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini na podlagi zakona - materialnopravno neveljavna vknjižba - načelo zaupanja v zemljiškoknjižne podatke - domneva o lastniku nepremičnine - domneva dobre vere - raziskovalna dolžnost kupca kot pridobitelja lastninske pravice na nepremičnini - napaka pri prenosu podatkov
Raziskovalna dolžnost zajema ravnanje, ki naj odpravi objektivno obstoječ, navzven zaznaven dvom v netočnost zemljiškoknjižnih podatkov ali pa ga, nasprotno, potrdi. Zahteve pa ne smejo biti pretirane, torej takšne, da bi hromile pravno poslovni promet, temelječ na sistemu zemljiške knjige.
Iz dejanskih okoliščin konkretne prodaje tako osmemu tožencu ni mogoče očitati, da glede navedenih parcel, ki so nedvomno tudi funkcionalno povezane s stavbo, ni izpolnil svoje raziskovalne dolžnosti s tem, ko ni pomislil na napako pri usklajevanju in prenosu podatkov v računalniško vodeno zemljiško knjigo in pred nakupom ni preveril še ročne zemljiške knjige.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSM00084890
ZPP člen 196, 318. ZZK-1 člen 100, 100/1. SPZ člen 44, 44/2.
enotno sosporništvo - ugotovitev lastninske pravice na temelju priposestvovanja - zamudna sodba - navadno sosporništvo - zaupanje v zemljiško knjigo
Toženca nista enotna sospornika.
O enotnem sosporništvu namreč govorimo samo, kadar je po zakonu ali po naravi pravnega razmerja mogoče spor rešiti samo na enak način za vse sospornike (196. člen ZPP), čemur pa v danem primeru ni tako. Prvo in tretjo točko tožbenega zahtevka, ki se nanašata na ugotovitev priposestvovanja in vpis tožničine lastninske pravice v zemljiško knjigo lahko namreč tožnica uspešno uveljavlja le zoper toženca, kot zemljiškoknjižnega lastnika predmetne nepremičnine, ne pa tudi zoper toženko.
posojilna pogodba - zavarovanje terjatve s hipoteko - ničnost posojilne pogodbe - ničnost sporazuma o zavarovanju terjatve - neveljavnost vknjižbe - namen pogodbenih strank - dopustnost pogodbenega namena - nemoralen in nedopusten namen pogodbe - terjatev, ugotovljena s pravnomočno odločbo (judikatna terjatev) - onemogočanje uveljavitve terjatve
Odločitev o ničnosti navedenih pogodb in izbrisu vknjižbe temelji na stališču, da je bila posojilna pogodba sklenjena z edinim namenom preprečitve uveljavitve tožničine judikatne terjatve, da je tak namen nedopusten in je zato pogodba nična (39. člen OZ), posledično pa je neveljavna tudi vknjižba hipoteke (243. člen ZZK-1).
ODZ paragraf 1479. SPZ člen 154, 154/2, 154/2-5, 154/3. ZZK-1 člen 105, 206. OZ-UPB1 člen 365, 369, 369/3, 369/4. ZPP člen 2, 353.
prenehanje hipoteke - ugasnitev hipoteke s potekom časa - zastaranje - materialni prekluzivni rok - zastaralni rok - razlaga prava
Sodišče prve stopnje se je pri sprejemu svoje odločitve oprlo na interpretacijo pravnih teoretikov, ki se zavzemajo za razlago, da je deset letni rok iz tretjega odstavka 154. člena SPZ zastaralni. Pravna teorija zagovarja stališče, da je pri razlagi navedene zakonske določbe treba uporabiti sistemsko razlago in pomen iskati tudi v drugih zakonskih odločbah, kot je Zakon o zemljiški knjigi (v nadaljevanju ZZK-1) ter Obligacijski zakonik (v nadaljevanju OZ), saj oba urejata relevantno materijo.
Tudi namenska razlaga tretjega odstavka 154. člena SPZ ne dopušča možnosti prekluzije, saj bi v nasprotnem primeru bilo izničeno vsakršno ravnanje upnika za poplačilo svoje terjatve. Povedano drugače, četudi bi se upnik z vsemi pravnimi sredstvi boril za poplačilo svoje terjatve zavarovane s hipoteko, bi ta prenehala zaradi poteka časa. Takšno stališče pa ni sorazmerno zagotavljanju pravne varnosti in učinkovitega varstva pravic.