vpis služnosti v zemljiško knjigo - stvarna služnost - vpis na podlagi pravnomočne sodbe - opis poteka služnostne poti
V predmetnem primeru je podlaga za vpis pravnomočna sodba odločba. Le ta mora v izreku slediti zahtevam zakona, ko se ugotavlja oz. ustanavlja služnostna pravica, tudi določbi 19. člena ZZK-1, po kateri je potrebno, kadar je izvrševanje stvarne služnosti omejeno na določene dele nepremičnine, te prostorske meje pri opisu vsebine služnosti natančno opisati. Zakon ne določa, da mora biti potek služnosti poti določen z navedbo točk razdalj, zakon uporablja pravni standard natančnega opisa, kar se je presojalo že v pravdnem postopku, kjer je tudi odločeno, da je skica sestavni del izreka sodbe. Ker je torej izrek sodbe določil služnost, ter mu je priložena skica služnostne trase, je zemljiškoknjižno sodišče kot izvedbeno sodišče ravnalo pravilno, ko je predlogu ugodilo.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00013096
ZIZ člen 272. OZ člen 256.
izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - paulijanska tožba - izročilna pogodba - začasna odredba - zavarovanje nedenarne terjatve - predlog za izdajo začasne odredbe - začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - pogoji za začasno odredbo - verjetnost obstoja terjatve - nevarnost za uveljavitev terjatve - verjeten izkaz nevarnosti - objektivna nevarnost - prepoved obremenitve in odtujitve nepremičnine
Za izdajo začasne odredbe za zavarovanje nedenarne terjatve zadostuje že zgolj obstoj nevarnosti, ne glede na to, ali ta izvira s strani dolžnika, tretjega ali višje sile, torej ne glede na to, kaj jo je povzročilo. Za zavarovanje nedenarne terjatve torej ni potreben pogoj subjektivne nevarnostni oziroma dolžnikovega ogrožanja izvršbe z razpolaganjem s svojim premoženjem. Zadošča izkaz obstoja objektivne nevarnosti.
Tožnica v pritožbi pravilno opozarja, da je verjetno, da je nekdo, ki je s sklenitvijo posla v škodo upnikov že pripomogel k oškodovanju tožnice, sposoben to storiti še enkrat in da prepoved odtujitve nepremičnin v korist tožničine dolžnice (prve toženke) za takšno ravnanje ne more predstavljati resne ovire glede na to, da gre za pravico prve toženke, ki se ji lahko kadarkoli odpove oziroma predlaga njen izbris iz zemljiške knjige.
POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00013054
ZZK-1 člen 234, 243, 243/1, 243/3, 243/3-4.
postopek vzpostavitve zemljiškoknjižne listine - lastninska pravica v pričakovanju - veriga pravnih poslov, ki izkazujejo prenos - izpolnjevanje pogojev za vpis - učinkovanje ex tunc - izbrisna tožba - pravočasnost navedb in dokazov - prekluzija - nevpisana lastninska pravica - prisilna hipoteka - načelo zaupanja v zemljiško knjigo
Postopek vzpostavitve zemljiškoknjižne listine je namenjen sodnemu konstitutiranju razpolaganega stvarnopravnega posla, ki je bil nekoč že veljavno sklenjen, stranke pa z listino o tem poslu ne razpolagajo več. Glede na sam smisel in naravo vzpostavitve zemljiškoknjižne listine je tudi po oceni pritožbenega sodišča pravilen zaključek prvega sodišča o ex tunc učinkovanju sklepa o vzpostavitvi listine. Vzpostavljajo se namreč listine, ki so v preteklosti že obstajale, vendar so uničene oziroma izgubljene. Zato je zmotno razlogovanje pritožbe o nedopustnosti enačenja vzpostavitve listine z njenim dejanskim obstojem v preteklosti. Takšno razlogovanje nasprotuje duhu določbe 234. člena ZZK-1, ki ureja vzpostavitev zemljiškoknjižne listine. Tako je pravilen zaključek prvega sodišča, da je tožnik na dan pridobitve toženčevih prisilnih hipotek imel lastninsko pravico v pričakovanju, saj kljub zemljiškoknjižnemu postopku za vzpostavitev listine – odločitev sodišča je učinkovala ex tunc – ni potreboval nobene konstitutivne izjave volje zemljiškoknjižnega lastnika.
Lastninska pravica nevpisanega pravnoposlovnega pridobitelja nepremičnine ima prednost pred zastavno pravico upnika, ki je pridobljena v postopku izvršbe ali zavarovanja.
Ni utemeljenega razloga, da določba prvega odstavka 243. člena ZZK-1 ne bi urejala tudi spornih vknjižb, ki temeljijo na odločbi državnega organa. Tretji odstavek 243. člena ZZK-1 je uporabljiv v primerih, ko je tudi tožnik sodeloval v postopku izdaje odločbe, ki je bila podlaga za sporno vknjižbo. Določba se nanaša le na osebo, na katero se raztezajo subjektivne meje pravnomočnosti odločbe, ki je podlaga za sporno vknjižbo. Ker tožnik ni bil stranka izvršilnih postopkov oziroma postopkov zavarovanja, določilo 4. točke tretjega odstavka 243. člena ZZK-1 za obravnavani primer ni uporabljivo. Marveč je glede na opisane okoliščine treba uporabiti določbo prvega odstavka 243. člena ZZK-1.
vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo - vpis lastninske pravice na podlagi sodbe - določitev deleža na skupnem premoženju - skupna lastnina - solastnina
V skladu s stališči novejše teorije, sama določitev deležev na skupnem premoženju ne pomeni delitve skupnega premoženja, torej se s tem trenutkom skupna lastnina še ne transformira v solastnino. Sodba, s katero se ugotavljajo obseg in deleži na skupnem premoženju, je torej lahko le podlaga za vpis skupne lastnine v zemljiški knjigi (po nedoločenih deležih).
zemljiškoknjižni postopek - vknjižba lastninske pravice - potrdilo občine o neuveljavljanju predkupne pravice - listine o izpolnitvi pogojev po posebnih predpisih - nedovoljene pritožbene novote - predložitev listin v pritožbi
Nasprotna udeleženka se kljub jasnim ugovornim navedbam drugega udeleženca v odgovoru na ugovor ni sklicevala na notarski zapis o izpolnjevanju pogojev iz drugega odstavka 38. člena ZKK-1, ki ga omenja v pritožbi. Ob povedanem je sklicevanje nanj (pa tudi njegova predložitev) šele v pritožbenem postopku prepozno.
ZZK-1 člen 18, 29, 29/1, 149, 149/5.. SPZ člen 146, 146/2.
maksimalna hipoteka - vpis maksimalne hipoteke v zemljiško knjigo - namen maksimalne hipoteke - ničnost zavezovalnega pravnega posla - načelo formalnosti v zemljiškoknjižnem postopku - določljivost terjatev - listina, ki je podlaga za vpis - ustanovitev maksimalne hipoteke
Z maksimalno hipoteko ni zavarovana konkretna terjatev, kot to napačno razume pritožnica, temveč so z njo zavarovane terjatve, ki so ali pa šele bodo nastale v nekem določenem pravnem razmerju. V predmetni zadevi je to pravno razmerje obveznost pritožnice kot poroka in zastavnega dolžnika za obveznosti S-T. d.o.o. do predlagatelja iz naslova posojilnih pogodb, leasing pogodb, regresnih pravic in danih poroštev. Zato v pogodbi o ustanovitvi maksimalne hipoteke ni potrebno precizirati konkretnih terjatev, temveč le pravno razmerje, ki je zavarovano. Z vpisom maksimalne hipoteke si imetnik pridobi šele vrstni red za primer, da pride do poplačila iz nepremičnine. Za vse terjatve iz opisanega pravnega razmerja, ki bi jih imel v trenutku morebitne prodaje nepremičnine v izvršilnem postopku, bi lahko uveljavljal poplačilo v vrstnem redu, v kakršnem je vpisana maksimalna hipoteka, torej pred morebitnimi drugimi upniki, ki bi hipoteke pridobili kasneje. Zato ni pomembno, ali v tem trenutku že obstaja kakšna terjatev predlagatelja do pritožnice in tudi ne v kakšni višini.
ZDKG člen 7. ZD člen 123, 172, 172/1, 216. ZZK-1 člen 40, 40/1, 40/1-6, 46, 46/1, 125, 148, 159.
zaščitena kmetija - obseg zapuščine - preveritev statusa zaščitene kmetije po uvedbi dedovanja - predhodno vprašanje - zapuščinski postopek - sklep o dedovanju - vpisi v zemljiško knjigo po uradni dolžnosti - listine, ki so podlaga za vknjižbo - načelo dispozitivnosti postopka - pogoji za dovolitev vpisa - sklep o vknjižbi - pritožba - dovoljenost pritožbe - napačen pravni pouk
Vprašanje o statusu kmetije - ali je ta ob smrti zapustnika izpolnjevala pogoje za zaščiteno kmetijo ali ne, je predhodno vprašanje v zapuščinskem postopku. Glede na dosedanje podatke je torej sodišče prve stopnje napačno uporabilo določbe o dedovanju, za pravilno uporabo materialnega prava pa je potrebno ugotoviti še dodatna pravno relevantna dejstva.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00013602
ZIZ člen 189, 192, 192/1, 192/2. ZZK-1 člen 3, 3/1, 3/1-4, 12, 24, 24/2. ZPP člen 124, 224, 286b.
izročitev nepremičnine kupcu - sklep o izročitvi nepremičnine kupcu v izvršilnem postopku - določenost izreka sklepa - identifikacijski znak nepremičnine - navedba podatka o emšu - izselitev dolžnika iz stanovanjske hiše - javna dražba nepremičnin - prodajni narok in domik - pripombe k zapisniku
Identifikacijski znak zemljiške parcele je identifikacijska oznaka, kot je opisana v zemljiškem katastru.
Izostanek enotne matične številke občana - kupca v izpodbijanem sklepu ne more vplivati na pravilnost izpodbijanega sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu.
Sodišče mora o izselitvi iz družinske stanovanjske hiše odločiti po uradni dolžnosti.
Pripombe je treba podati takoj pri podpisu zapisnika o javni dražbi.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00016911
ZZK-1 člen 243, 243/1, 243/1-1. ZLPPTR člen 29, 29/2. OZ člen 90, 90/2, 90/4.
izbrisna tožba - neveljavnost vknjižbe lastninske pravice - soglasje vlade - ničnost - ničnost pravnega posla - prepoved manjšega pomena
Pravilna je tudi ugotovitev prvega sodišča, da ni šlo za prepoved manjšega pomena in da zato sporni posel z izpolnitvijo ni konvalidiral (drugi odstavek 90. člena OZ). Četrti odstavek 29. člena ZLPPTR jasno določa, da so nični pravni posli, sklenjeni v nasprotju z določbami tega člena (kar se nanaša tudi na obravnavano zadevo), ker Vlada Republike Slovenije ni dala soglasja iz drugega odstavka 29. člena tega zakona za odtujitev spornih nepremičnin. Ob tako jasni zakonski dikciji in upoštevajoč namen te norme (nadzor nad prometom z zemljišči) ni mogoče trditi, da je šlo v danem primeru za prepoved manjšega pomena.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00012284
ZPP člen 13, 13/1. URS člen 23.
predhodno vprašanje - vprašanje, od katerega je odvisna odločitev v konkretni zadevi - pridobitev hipoteke na podlagi sklepa o izvršbi - zaznamba sklepa o izvršbi in vknjižba hipoteke - tožba na ugotovitev ničnosti - ničnost hipoteke - zemljiškoknjižni postopek - pravdni postopek - zastoj v postopku - pravica do učinkovitega sodnega varstva
Ker je zemljiškoknjižni postopek strogo formalni postopek, pravno vprašanje lastništva nepremičnin pa se rešuje v matičnem - pravdnem postopku, prekinitev postopka ni smotrna za hitro rešitev spora in bi lahko povzročila nesorazmeren zastoj v pravdi o glavni zadevi.
vknjižba lastninske pravice na podlagi pravnega posla - zaščitena kmetija - listine o izpolnitvi pogojev po posebnih predpisih - pogoji za dovolitev vpisa v zemljiško knjigo - stavbno zemljišče - odločba upravne enote o odobritvi pravnega posla
Sodišče je zavrglo zemljiškoknjižni predlog v delu, ki se je nanašal na vpis lastninske pravice pri sporni nepremičnini (ki sicer sodi v sklop zaščitene kmetije). Glede te nepremičnine notarskemu zapisu ni bila priložena ustrezna odločba pristojne upravne enote o odobritvi pravnega posla oziroma odločba, da odobritev ni potrebna (drugi odstavek 38.člena ZZK-1).
ZZK-1 člen 15, 63, 63/1, 79, 124, 142, 149, 149/1.
zaznamba spora - listina, ki je podlaga za vpis - presoja skladnosti predlaganega vpisa z vsebino listine - zavrnitev vpisa - načelo formalnosti postopka
Zaznambe lahko omejujejo pravni položaj nepremičnine, na katerega se nanašajo, le v obsegu, ki izhaja iz listine, ki je podlaga za vpis. Ker je predlagan vpis zaznambe spora pri osnovnem pravnem položaju - lastninski pravici nasprotne udeleženke, zemljiškoknjižne lastnice, do celote, tožba na ugotovitev lastninske pravice predlagateljic pa se vodi le glede njunega solastniškega deleža do 1/2, ni skladnosti med predlogom in listino in zahtevek za vpis ni utemeljen.
predznamba pridobitve stvarne služnosti - listina, ki je podlaga za vpis predznambe - izbrisna tožba - izkaz večkratnih zaporednih prenosov pravice
Tožba in potrdilo o vloženi tožbi nista listini, ki bi bili podlaga za vpis pravice na pravno prednico pritožnice. Taka listina bi bila le sodba, izdana v postopku po izbrisni tožbi (ker gre za predznambo, bi zadoščala tudi nepravnomočna sodba).
ugotovitev skupnega premoženja - vpis skupnega premoženja v zemljiški knjigi - solastnina - skupna lastnina - določitev deležev na skupnem premoženju
Iz sodbe, ki je podlaga obravnavanega vpisa izhaja, da obravnavana nepremičnina predstavlja skupno premoženje predlagateljice in S.Z. in ugotovljena sta njuna deleža na tem premoženju. Na podlagi take sodbe, ne more priti do vpisa solastnine, saj to iz sodbe ne izhaja. Sodba določa skupno lastnino in ne solastnino.
zemljiška knjiga - pravni interes - pravni interes za udeležbo v postopku - trditveno in dokazno breme
Trditveno in dokazno breme, da izpolnjuje pogoje za udeležbo, je na stranki, ki udeležbo priglaša. Korist, ki jo pričakuje od udeležbe v postopku, mora biti pravna, izražati se mora v sferi pravnih pravic oziroma pravnih razmerij osebe, ki priglaša udeležbo. Interes po informiranosti in abstraktna možnost izjave glede nepremičnine, na kateri ima vpisanih več izvedenih pravic, ni pravna korist.
ZZK-1 člen 38, 38/1, 38/3, 40, 40/1-5, 40/2, 146, 146/2.. SPZ člen 49.
zemljiškoknjižni predlog - priloga - potrdilo pristojnega organa o namenu rabe nepremičnine - procesne predpostavke za vknjižbo lastninske pravice - zavrženje predloga - listine o izpolnitvi pogojev po posebnih predpisih - zemljiškoknjižno dovolilo - vpis lastninske pravice na podlagi sodne poravnave - vsebina listine, ki je podlaga za vpis v zemljiško knjigo
Iz vsebine sodne poravnave povsem jasno izhaja, da zemljiškoknjižni lastnik dovoljuje pridobitelju vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo, da gre torej za zemljiškoknjižno dovolilo. Ker sodna poravnava nadomešča izstavitev zemljiškoknjižne listine za prenos lastninske pravice in ni imela konstitutivne (oblikovalne) narave, bi moral predlagatelj predložiti listine iz 38. čl. ZZK-1 oziroma potrdilo občine, da ne uveljavlja predkupne pravice ali notarski zapisnik, v katerem je notar ugotovil dejstva, iz katerih izhaja, da je bila občini omogočena uresničitev predkupne pravice.
zemljiška knjiga - lastninjenje - grajeno javno dobro - podlaga za vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo - pridobitev lastninske pravice na podlagi odločbe
Zemljiškoknjižno stanje pri spornih parcelah izkazuje "družbeno lastnino v splošni rabi", ne da bi bil naveden nosilec pravice: občina ali država. Obe udeleženki tega postopka vsaka zase zatrjujeta, da sta na podlagi predpisov o lastninjenju pridobili lastninsko pravico. Za odločitev v zadevi je zato ključno, ali odločba Občine Š. lahko predstavlja podlago za vpis njene lastninske pravice v zemljiško knjigo. Tudi v primeru, da bi bilo mogoče šteti 212. člen ZGO-1, na podlagi katerega je bila odločba izdana, kot določbo, ki omogoča poleg ureditve statusa sočasno tudi lastninjenje grajenega javnega dobra (določitve pravnih subjektov, ki jim lastništvo grajenega javnega dobra pripada), konkretna odločba ne omogoča predlaganega vpisa. Nanaša se na parcele, ki naj bi, kot izhaja iz obrazložitve odločbe, "v naravi predstavljale stavbno zemljišče, na katerem je v preteklosti potekal del reke".
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00011767
ZZK-1 člen 243, 244, 244/1. OZ člen 39, 39/4, 255. ZPP člen 154, 154/1, 161, 161/3.
izbrisna tožba - paulijanska tožba - primarni in podrejeni tožbeni zahtevek - ugotovitev neveljavnosti vknjižbe lastninske pravice - izbris vknjižbe lastninske pravice - vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja - osebni stečaj - začetek postopka osebnega stečaja - dopustna podlaga - nedopusten nagib - oškodovanje upnikov - izigravanje upnikov - ničnost pogodbe - pasivna legitimacija - stroški postopka - sosporništvo
Ker sta bila sporna pogodba in sporazum sklenjena z očitnim namenom izigravanja tožeče stranke kot upnika, je zaradi nedopustnega nagiba utemeljena sankcija ničnosti pogodbe (četrti odstavek 39. člena OZ). Sodna praksa je o tem že zavzela stališče, da je ustrezno sredstvo za vračilo nepremičnine, odsvojene na podlagi nične pogodbe, izbrisna tožba. Pri tem pa odsotnost posebnega ugotovitvenega zahtevka na ničnost pogodbe oziroma sporazuma tožeči stranki ne odvzema možnosti vložitve izbrisne tožbe, saj se o tem vprašanju lahko odloča kot o predhodnem vprašanju ob odločanju o utemeljenosti izbrisne tožbe.
Pri izbrisni tožbi je pasivno legitimiran tisti, v čigar korist je bila z izpodbijano vknjižbo vknjižena pridobitev ali izbris pravice, kar izrecno določa prvi odstavek 244. člena ZZK-1. Nobene materialnopravne podlage ni, ki bi zahtevala vložitev izbrisne tožbe tudi zoper A. A. kot pogodbenika in nujnega sospornika.
V primeru uspeha z ničnostno tožbo upniku ni mogoče odrekati aktivne legitimacije za izbrisno tožbo, saj v nasprotnem primeru ne bi mogel doseči zemljiškoknjižne izvedbe posledic take sodbe in bi bilo njegovo pravno varstvo neučinkovito
zemljiškoknjižni postopek - listina, ki je podlaga za vpis - sklep o delitvi solastnine - vpis lastninske pravice - zakonita zastavna pravica - vpis v zemljiško knjigo po uradni dolžnosti - načelo formalnosti v zemljiškoknjižnem postopku
Obstoj zakonite zastavne pravice sam po sebi ne daje podlage za njen vpis v zemljiški knjigi po uradni dolžnosti (46. člen ZZK-1 v povezavi s 40. členom ZZK-1).
predlog za zaznambo spora - zavrnitev predloga za zaznambo spora
Sodišče je predlog pravilno zavrnilo, ker je ugotovilo, da je bil omenjeni spor pri v predlogu navedenih parcelah že zaznamovan, in sicer že ob vložitvi prvotne tožbe in je odločitev o zaznambi spora postala pravnomočna. Ker dvakratna zaznamba spora v isti zadevi ni dopustna, predlog predlagateljice ni utemeljen.