načelo formalnosti v zemljiškoknjižnem postopku - sestavine zemljiškoknjižnega predloga - sklep o dovolitvi vpisa - listina, ki je podlaga za vpis v zemljiško knjigo - pravni interes predlagatelja
Ker je predlagatelj pogodbena stranka, mu upravičenega interesa kot predlagatelju zemljiškoknjižnega postopka (128. člen ZZK-1) ni mogoče odreči.
ZZK-1 člen 31, 31/1.. Uredba (EU) št. 650/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2012 o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju in izvrševanju odločb in sprejemljivosti in izvrševanju javnih listin v dednih zadevah ter uvedbi evropskega potrdila o dedovanju člen 1, 1/2-l. ZD člen 164, 165, 165/2.
vsebina listine, ki je podlaga za glavni vpis - označba nepremičnine v listini, ki je podlaga za vpis - evropsko potrdilo o dedovanju - predlog za vpis lastninske pravice
Predlagateljica je predložila Evropsko potrdilo o dedovanju, ki ga je izdalo pristojno nemško sodišče. V potrdilu, v skladu z nemškim pravom, predmet dedovanja ni izrecno naveden, navedeni so le podatki o zapustnici, o dedinji in deležu zapuščine, ki ga je dedinja pridobila. Razlaga, za katero se zavzema sodišče prve stopnje, bi pomenila, da na podlagi Evropskih potrdil o dedovanju, ki jih izdajajo nemška sodišča, nikoli ne bi mogli izvesti vpisa v zemljiško knjigo. To pa je v nasprotju z namenom Uredbe o dedovanju, pa tudi v nasprotju z javnim interesom. V javnem interesu je namreč, da je urejen prehod premoženja v primeru smrti (tudi brez izrecno izražene volje dedičev) in da zemljiška knjiga odraža resnične podatke. Prav zato se po Zakonu o dedovanju (ZD) zapuščinski postopek uvede po uradni dolžnosti in prav zato je sodišče tisto, ki mora ves čas postopka gledati na to, da se pravice strank čimprej ugotovijo in zavarujejo. V praksi naših sodišč to pomeni, da zapuščinsko sodišče samo pridobi podatek o nepremičninah zapustnika in tudi samo odredi vpis v zemljiški knjigi, vse brez posebne aktivnosti strank. EPD se sicer razlikuje od povedanega po tem, da se izda samo na predlog in da se tudi vpisi v zemljiški knjigi izvedejo na predlog, vseeno pa bi bilo v nasprotju z načeli, na katerih temeljijo Uredba o dedovanju, ZD in ZZK-1, če bi na predlagatelja (dediča) prevalili posledice razlik med pravnimi sistemi, oziroma če zaradi razlik v teh sistemih vpisa ne bi mogli opraviti.
IZVRŠILNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00011063
ZFPPIPP člen 19, 19/1, 22, 22/1, 22/1-2, 227, 227/1. ZZK-1 člen 243, 243/1, 244, 244/1.
ugovor tretjega - stečajni postopek nad dolžnikom - dejanski lastnik nepremičnine - privilegiran upnik - izločitveni upnik - ločitveni upnik - pristojnost stečajnega sodišča - načelo koncentracije - neveljavnost vknjižbe hipoteke - izbrisna tožba
V konkretnem primeru gre za konkurenco dveh privilegiranih upnikov stečajnega dolžnika, to je ločitvenega upnika in domnevnega izločitvenega upnika, kar kaže na to, da izvršilno sodišče ne more biti pristojno za presojo, kakšen pravni položaj in kakšne pravice ima kateri od upnikov, temveč je za to presojo izključno pristojno stečajno sodišče.
Predpogodba, ki sta jo sklenila tožnik kot kupec in prva toženka kot prodajalka in solastnica nepremičnine do 3/8, ima naravo kupoprodajne pogodbe kot zavezovalnega pravnega posla glede toženkinega solastnega deleža do 3/8 nepremičnine parc. št. 13/2 k.o. X. Sklenjena predpogodba ima v delu prvotožničinega solastnega deleža do 3/8 vse elemente prodajne pogodbe, tudi del kupnine je bil že plačan. Nepremičnina je bila kupcu že izročena v posest. Prva toženka je glede na sklenjen dogovor v zvezi s solastniškim deležem do 3/8 ohranila še razpolagalno pravico.
Na podlagi sklenjene darilne pogodbe je tožniku omogočena pridobitev lastninske pravice na sporni nepremičnini, ki je bila tožniku kršena z vpisom lastninske pravice na drugo toženko.
Prva toženka je kljub prodaji nepremičnine tožniku z drugotoženko sklenila darilno pogodbo, s katero je isto nepremičnino izročila v last in posest z namenom, da bi preprečila tožniku uveljavitev pravic iz sklenjene prodajne predpogodbe.
STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00010678
SZ-1 člen 42, 42/1. SPZ člen 11, 11/1.
vplačilo v rezervni sklad - domneva lastninske pravice - nepremičnina - rezervni sklad - poseben transakcijski račun
Vodenje sredstev računa rezervnega sklada ureja 42. člen SZ-1, po katerem mora upravnik zagotoviti, da se vsa plačila etažnih lastnikov v rezervni sklad vodijo na posebnem transakcijskem računu. Zakon predpisuje vodenje sredstev na posebnem transakcijskem računu, pri čemer pa ne postavlja pogoja, da bi bili imetniki tega transakcijskega računa etažni lastniki in ne upravnik.
terjatev zavarovana z zastavno pravico - vpis spremembe terjatve v zemljiško knjigo - zaznamba hipoteke - sprememba terjatve zavarovane s hipoteko - zemljiškoknjižno dovolilo - listina, ki je podlaga za vpis v zemljiško knjigo
Zemljiškoknjižno dovolilo je dolžan izdati tisti, čigar pravica se obremenjuje (41. člen ZZK-1). V primeru spremembe zapadlosti terjatve, zavarovane s hipoteko, je to lahko tudi dolžnik, torej lastnik nepremičnine, če se ta rok skrajšuje. Če se datum zapadlosti podaljša, kar gre v breme upnika, pa je dovolilo dolžan izstaviti slednji.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - SODNE TAKSE - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00011747
ZST-1 člen 11. ZPP člen 7, 212. ZZK-1 člen 87, 87/1. SPZ člen 2, 5, 138.
oprostitev plačila sodnih taks - odlog plačila sodne takse - premoženjsko stanje - občutno zmanjšanje sredstev preživljanja - zavrnitev predloga za oprostitev plačila sodne takse - trditveno in dokazno breme - zastavna pravica na nepremičnini - hipoteka - zaznamba sklepa o izvršbi na nepremičnini - učinek stvarnih pravic
V kolikor stranka razpolaga s kakršnimkoli premoženjem, mora tudi konkretno trditi in izkazati, da slednjega ne more unovčiti zaradi pridobitve sredstev za plačilo takse in zakaj ne. Zaznamba sklepa o izvršbi ne predstavlja omejitve, ki bi v pravnem pogledu ovirala razpolaganje z nepremičnino. Enako velja tudi glede hipoteke, ki je v 138. členu SPZ opredeljena kot zastavna pravica na nepremičninah. Gre torej za eno izmed stvarnih pravic, za katero velja načelo absolutnosti (5. člen SPZ), kar pomeni, da lahko imetnik te pravice svojo pravico uveljavlja proti vsakomur. Zastavitelju (t.j. drugemu tožencu) to med drugim omogoča, da kljub obstoju hipoteke zastavljeno nepremičnino odsvoji tretji osebi, prav tako jo lahko obremeni z (drugo) omejeno stvarno pravico (stvarna služnost, užitek, raba, služnost stanovanja, stvarno breme, nadaljnje hipoteke), zastavljena nepremičnina ali njeni deli pa so lahko tudi predmet obligacijskih pravic (zlasti najema ali zakupa). Glede na pojasnjene učinke vknjižbe hipoteke in zaznambe izvršbe torej ti vpisi v zemljiško knjigo ne pomenijo, da drugi toženec s svojim premoženjem (nepremičninami) ne more razpolagati. Razpolaganje s premoženjem ne pomeni le njegove prodaje, temveč je treba razpolaganje razumeti in razlagati tudi na način, kot je bil pojasnjen zgoraj.
DEDNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00010832
ZZZDR člen 191. ZD člen 132. ZZK-1 člen 35, 35/2, 35/4, 132, 132/1, 132/1-3, 148, 243, 243/1.
izbrisna tožba - neveljavna vknjižba - skrbnik - pooblastila skrbnika - odobritev pravnega posla - odobritev pravnega posla s strani centra za socialno delo - nedopustna tožba
Skladno z določbo 191. člena ZZZDR sme skrbnik odtujiti varovančeve nepremičnine samo z odobritvijo CSD, kar pomeni, da je odobritev CSD pogoj za veljavno sklenitev pogodbe o odtujitvi varovančevega nepremičnega premoženja. Ker takšno pogodbeno razmerje ne nastane, če CSD zahtevanega soglasja ne da, s smrtjo varovanca ta pogoj ne odpade. Zaključek sodišča prve stopnje, da je bila odobritev obravnavane prodajne pogodbe iz leta 1998, sklenjene po skrbnici J. A., potrebna kljub smrti A. A. je zato pravilen. Materialnopravno napačna pa je presoja prvostopenjskega sodišča, da je prešla pristojnost odobritve posla s trenutkom smrti A. A. iz CSD na njegove dediče, ki so stopili na njegovo mesto (132. člen ZD). Določba 191. člena ZZZDR, ki jasno določa, da je odobritev posla v pristojnosti CSD, je namenjena varstvu varovančevega premoženja kot tudi varstvu skrbnika, ki mu država v obliki odobritve nudi pomoč pri odločanju in ga s tem praviloma razbremeni odgovornosti za odločitve. Takšen namen pa, kot pravilno opozarja toženec v pritožbi, ne bi bil dosežen, če bi bili po smrti varovanca za odobritev posla pristojni njegovi dediči, ki varujejo svoje lastne interese, ki niso nujno enaki interesu varovanca. Stališča, da je po smrti varovanca potrebno soglasje (odobritev) dedičev, ni mogoče utemeljiti niti s sklicevanjem na 132. člen ZD. Dediči namreč v trenutku smrti vstopijo v položaj zapustnika in ne v položaj CSD.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00012276
OZ člen 122, 122/3, 561, 563/3, 563, 563/1. ZD člen 142. ZZK-1 člen 243. ZPP člen 328.
izbrisna tožba - vknjižba lastninske pravice na nepremičnini - materialnopravna veljavnost vknjižbe - pogodba o dosmrtnem preživljanju - smrt preživljalca - prenos pogodbe - razveza pogodbe - enostranska izjava volje - dejansko stanje - izpolnjevanje pogodbe - odgovornost dediča za zapustnikove dolgove - očitna pomota v izreku odločbe - id znak
V konkretnem primeru gre za prenos med preživljancem in preživljalcem nastalega pravnega razmerja ob smrti slednjega na njegove dediče, ki so v to privolili (prvi odstavek 563. člena OZ). Ker gre za prenos (v posledici smrti pogodbene stranke), ki je v zakonu posebej urejen, je neprepričljivo tako tožničino sklicevanje na tretji odstavek 122. člena OZ kot tudi na 142. člen ZD (oziroma na obseg dedičeve odgovornosti za zapustnikove dolgove). Dedičeva privolitev za prenos je potrebna prav iz razloga, ker je dolžan (kot novi preživljalec) drugega pogodbenika preživljati ne glede na vrednost podedovanega premoženja in premoženja, ki ga bo prejel s smrtjo preživljanca.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - LASTNINJENJE - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00010853
SPZ člen 10, 44, 44/2, 72, 72/5, 213, 217. ZD člen 145, 221, 221/1. ZZK-1 člen 8. ZLNDL člen 2, 2/1. ZPP člen 108, 180.
stvarna služnost - vsebina stvarne služnosti - priposestvovanje služnosti - nepravo priposestvovanje - dobrovernost pridobitelja - skupnost dedičev - skupna lastnina - pozneje najdeno premoženje - zaupanje v zemljiško knjigo - načelo zaupanja v zemljiško knjigo - poziv k odpravi pomanjkljivosti tožbe
Določbe ZD in določbe SPZ o skupni lastnini oziroma solastnini (peti odstavek 72. člena SPZ) omejujejo le upravljanje, uporabljanje in razpolaganje skupnih lastnikov, tj. sodedičev s skupno stvarjo oziroma zapuščino, argumentum a contrario pa v ničemer sodedičev ne omejujejo, da za potrebe skupne stvari (zapuščine), torej v korist vseh, pridobijo določene koristi oziroma pravice. Ravno za to gre v tem postopku; tožnik vtožuje služnost na služeči nepremičnini v korist gospodujočih nepremičnin, torej potencialno v korist vseh sodedičev. Tožnik je torej za vložitev tožbe aktivno legitimiran kot eden izmed univerzalnih pravnih naslednikov, tj. dedičev lastnika gospodujočih nepremičnin.
Jasno je, da služnost pešpoti, vožnje in parkiranja predstavljajo oblike potne služnosti, ki že iz funkcionalnega vidika koristijo potrebam gospodujoče nepremičnine. Ravno funkcionalna povezanost gospodujoče in služeče nepremičnine je temeljna predpostavka vzpostavitve stvarne služnosti. Te pa ni zaznati v izvajanju košnje, sušenja in spravila trave, saj se navedene dejavnosti že po vsebini ne morejo izvajati za potrebe gospodujoče nepremičnine, ampak gre po vsebini zgolj za opravljanje kmetijske dejavnosti, od katere bo imel koristi zgolj vsakokratni lastnik oziroma posestnik gospodujoče nepremičnine. Iz tega razloga pa gre pritrditi pritožbi, da navedena oblika služnosti ne obstoji, s čimer je tudi tožbeni zahtevek v tem delu neutemeljen.
zemljiška knjiga - vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo - nepremičnina s statusom javnega dobra - vpis lastninske pravice na podlagi odločbe državnega ali občinskega organa
V obravnavani zadevi so nepremičnine v zemljiški knjigi že vpisane kot javno dobro, kar pomeni, da so že pridobile status javnega dobra, zato ni potreben poseben akt državnega organa oz. lokale skupnosti o priznanju takšnega statusa nepremičnin (primerjaj 211. člen ZGO-1). Zadostuje že ugotovitvena odločba ministrstva ali občinskega organa, ki bo podlaga za vpis lastninske pravice na nepremičninah na državo ali občino, kot je sicer to določeno v 211. do 214. členu ZGO-1. Pritožnica ne more uspeti s trditvami, da vpis ni mogoč, ker ne gre za odločbo državnega organa. Ob upoštevanju zgoraj citiranih določb ZGO- 1 je bilo tako v teoriji, kot tudi v sodni praksi zavzeto stališče, da se v takšnih primerih vpis opravi na podlagi odločbe državnega ali občinskega organa (odvisno od tega, ali gre za javno dobro državnega ali lokalnega pomena).
vpis lastninske pravice na nepremičnini v zemljiško knjigo - listina kot podlaga za vpis - sklep o izbrisu iz sodnega registra - naknadno najdeno premoženje izbrisane pravne osebe - izbrisana družba kot zemljiškoknjižna lastnica nepremičnine - prehod premoženja na družbenike - izbrisana družba - stečajni postopek nad (kasneje) najdenim premoženjem izbrisane družbe
Sklep o izbrisu iz sodnega registra brez likvidacije ne more predstavljati listine, ki bi bila primerna za vpis lastninske pravice na družbenika. Šele po izpeljanem stečajnem postopku nad premoženjem izbrisane pravne osebe, se bo, skladno z določbama 40. oziroma 96. členom Zakona o zemljiški knjigi, lahko opravila vknjižba lastninske pravice na nepremičninah izbrisane gospodarske družbe.
IZVRŠILNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00011053
ZIZ člen 71, 71/1, 71/1-6, 71/2, 170, 170/2. ZZK-1 člen 5, 41, 134. SPZ člen 23.
izvršba na nepremičnine - hipotekarni dolžnik kot novi dolžnik - zaznamba izvršbe - pravno nasledstvo - lastninska pravica v pričakovanju - veljavnost zemljiškoknjižnega dovolila - plomba v zemljiški knjigi - učinek vpisa v zemljiško knjigo - odlog izvršbe - nastanek nenadomestljive ali težko nadomestljive škode - izvršba na nepremičnino - dom dolžnika - trditveno in dokazno breme dolžnika
Bistven za odločitev je odgovor na vprašanje, ali je v trenutku pridobitve zastavne pravice s strani upnika v izvršilnem postopku pridobitelj oziroma kupec nepremičnine že razpolagal z veljavnim zavezovalnim in razpolagalnim pravnim poslom za vknjižbo svoje lastninske pravice.
Učinek predlaganega vpisa nastopi s trenutkom začetka učinkovanja vpisa, ki je enak začetku zemljiškoknjižnega postopka, ki se javno objavi s plombo, katere namen je, da se publicira začetek zemljiškoknjižnega postopka. Gre za posebno pravno fikcijo, da je zemljiškoknjižno sodišče o dovolitvi vpisa odločilo že v trenutku začetka zemljiškoknjižnega postopka in ne šele kasneje, ko je izdan oziroma vpisan sklep o dovolitvi vpisa.
ZNP člen 118. SPZ člen 69, 105, 105/5. ZGO-1 člen 158. ZZK-1 člen 100a.
predlog za delitev solastne stvari - zaznamba prepovedi zaradi nedovoljene gradnje - dejanska etažna lastnina - navidezna solastnina - akcesornost solastninske pravice na skupnih delih - delitev solastnine na skupnih delih
Niti ZNP niti SPZ ne postavljata pogoja, da mora biti predmet delitve v prostor umeščen skladno z upravnimi dovoljenji. Sodišče razdeli nepremičnino v stanju, v kakršnem je. Zaznamba v zemljiški knjigi o omejenem prometu z nepremično ni ovira za sodno razdružitev solastnega premoženja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00010468
ZFPPIPP člen 22, 22/1, 22/1-2, 253. OZ člen 39. ZZK-1 člen 40, 40/3, 40/3-1. SPZ člen 39, 43.
izločitvena pravica na nepremičnini - prerekanje izločitvene pravice - ugotovitev obstoja lastninske pravice - priposestvovanje - tuja pravna oseba - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini s pravnim poslom - posadna listina - ničnost - nesklepčnost dela tožbenega zahtevka - zahtevek na izpolnitev pogodbene obveznosti - izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila - pretvorba nedenarne terjatve v denarno terjatev - pomanjkanje procesne legitimacije - nedopustnost tožbe
Za pridobitev lastninske pravice morajo biti izpolnjeni trije pogoji: 1. sposobnost stvari, da je lahko predmet lastninske pravice, 2. sposobnost pridobitelja, da lahko pridobi lastninsko pravico in 3. pravni temelj, na podlagi katerega sposoben pridobitelj lahko pridobi lastninsko pravico na stvari, ki je za to sposobna. Ker tožeča stranka, kot srbska pravna oseba, na nepremičninah v Republiki Sloveniji sploh ni (bila) sposobna pridobiti lastninske pravice s priposestvovanjem, v obravnavani zadevi za pridobitev lastninske pravice ni izpolnjen pogoj, ki se nanaša na sposobnost pridobitelja. Zato je odveč vsako nadaljnje razpravljanje o pravnem temelju, konkretno o izpolnjenosti predpostavk za priposestvovanje, kamor sodi tudi vprašanje dobre vere.
Pravnoposlovna pridobitev lastninske pravice, če bi do nje res prišlo, ne more biti podlaga za uveljavitev izločitvenega zahtevka v stečajnem postopku. Izločitveni upnik na podlagi 2. točke prvega odstavka 22. člena ZFPPIPP je namreč lahko le tisti, ki je lastninsko pravico pridobil s priposestvovanjem ali na drug izviren način.
predlog za vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo - navedba listin, ki so podlaga za vpis - načelo dispozitivnosti - obvezno elektronsko vlaganje zemljiškoknjižnih predlogov - predložitev listin v zemljiškoknjižnem postopku
Predlagatelj mora v zemljiškoknjižnemu predlogu navesti listine, ki so podlaga za zahtevani vpis.
zemljiška knjiga - pogoji za dovolitev vpisa - načelo formalnosti v zemljiškoknjižnem postopku - vpis lastninske pravice na nepremičnini - kmetijska zemljišča
Zemljiškoknjižna pravila za vpis zahtevajo listine. To pravilo velja tudi za vpis pridobitve pravice na podlagi predpisov, ki so urejali lastninjenje, izjema je Zakon o lastninjenju nepremičnin v družbeni lastnini (v nadaljevanju: ZLNDL), ki predpisuje vpis lastninske pravice na tistega, ki ima v zemljiški knjigi vpisano pravico uporabe v svojo korist.
zemljiška knjiga - sklepčnost zemljišknjižnega predloga - navedba listin, ki so podlaga za vpis - večkratni zaporedni prenos lastninske pravice
Zemljiškoknjižni predlog ni bil sklepčen, saj (zgolj) dve pogodbi, ki ju je predlagateljica navedla v predlogu kot podlago predlaganemu vpisu, ne utemeljujeta zahtevanega vpisa (manjkala je še ena pogodba; predlog ne bi smel biti dovoljen, sodišče ga je namreč kot procesno pomanjkljiv zavrglo). To pomeni, da ni izpolnjen pogoj za dovolitev vpisa iz 1. točke prvega odstavka 148. člena ZZK-1. Listine morajo biti ustrezno opredeljene, saj nedoločena navedba niti ne omogoča preizkusa predloga. Temu mora biti podrejeno tudi izpolnjevanje rubrike za dodatni opis listine v elektronskem obrazcu predloga. Zakonski zahtevi ni zadoščeno s tem, da v dodatnem opisu predlagateljica navaja tretjo pogodbo, pogodbo iz leta 1993.
zemljiška knjiga - zaznamba izvršbe - udeleženci zemljiškoknjižnega postopka - organ, na čigar zahtevo zemljiškoknjižno sodišče o vpisu odloča po uradni dolžnosti - izvršilno sodišče - pravica do pritožbe
Odločanje sodišča je v postopku izvršbe na nepremičninah razdeljeno na posamezne faze, pri čemer zaznamba izvršbe v zemljiški knjigi predstavlja zgolj eno od izvršilnih dejanj, potrebnih za realizacijo sklepa o izvršbi. Izvršilno sodišče zato v takem primeru ni "organ, na čigar zahtevo zemljiškoknjižno sodišče o vpisu odloča po uradni dolžnosti" v smislu 1. točke prvega odstavka 132. člena Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1), kot so na primer različni upravni organi, ko odločajo v postopkih iz svoje pristojnosti. Zato ni udeleženec zemljiškoknjižnega postopka in v posledici tega tudi ne more imeti pravice do pritožbe.
DAVKI - KMETIJSKA ZEMLJIŠČA - PRAVO DRUŽB - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSK00010951
ZZK-1 člen 37, 45. ZDoh-2 člen 51. ZDPN-2 člen 15. ZKZ člen 19, 19/1, 22. ZON člen 86. ZGD-1 člen 72.a, 667.
vknjižba na podlagi združitve, delitve ali prenehanja gospodarskih družb - potrdilo o plačilu davka - vknjižba lastninske pravice na kmetijskem zemljišču - vknjižba lastninske pravice na nepremičnini na zavarovanem območju - statusno preoblikovanje podjetnika - prenos podjetja na podjetnika prevzemnika - pogodba o prenosu podjetja - pravna subjektiviteta samostojnega podjetnika
Niti podjetnik niti njegovo podjetje nimata ločene pravne subjektivitete, in je nosilec stvarnih pravic tako osebnega premoženja kot tudi podjetniško organiziranega premoženja vedno le podjetnik kot fizična oseba. To velja tako za podjetnika prenosnika kot za prevzemnika. Univerzalno pravno nasledstvo je določeno le glede tistih pravnih razmerij, ki so povezana s prenesenim podjetjem podjetnika. Pri prenosu podjetja na drugo fizično osebo gre za vpis, predlagan na podlagi pogodbe in zemljiškoknjižnega dovolila, zaradi katerega je potrebno predložiti dokazila iz 37. in 38. člena ZZK-1.