CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSK00017626
ZZK-1 člen 13, 13/1-4, 19, 40, 120, 120/2, 140, 147, 148, 149, 152.. ZPP člen 196, 335, 335-1, 335-4, 343.. SPZ člen 65, 65/1, 213, 213/1.
vpis stvarne služnosti - nerazdeljena solastnina - solastno služeče zemljišče - solastniki nepremičnine kot nujni sosporniki - učinek pravdnih dejanj enega od sospornikov na ostale sospornike - nujno sosporništvo na pasivni strani - navedba listin, ki so podlaga za vpis - vsebina vpisa pravice v zemljiško knjigo - vsebina zemljiškoknjižnega predloga - obligatorna sestavina pritožbe
Predlagana je vknjižba služnosti, služeča nepremičnina je v solastnini nasprotnih udeležencev. Nasprotni udeleženci so zato nujni sosporniki, saj se lahko služnostna pravica predlagatelja vknjiži pri obeh osnovnih položajih hkrati, torej pri deležu do ½ obeh nasprotnih udeležencev. Gre za nujno sosporništvo na pasivni strani, mogoče je doseči le enako odločitev, zato učinek procesnega dejanja enega velja tudi za drugega.
STVARNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00018370
ZZK-1 člen 243, 243/1, 243/3, 243/3-4, 243/3-4(2), 243/3-4(3). ZIZ člen 64, 239, 243.
zavarovanje terjatve - zastavna pravica na nepremičnini - nastanek hipoteke v izvršilnem postopku - neveljavnost vknjižbe hipoteke - tožba na nedopustnost zavarovanja - izbrisna tožba - izločitvena pravica v stečaju - originarna pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - priposestvovanje nepremičnine - vknjižba pravice uporabe v zemljiški knjigi
Če je vknjižba določene pravice neveljavna iz materialnopravnega razloga, lahko tisti, čigar stvarna ali obligacijska pravica je bila zaradi te vknjižbe kršena, s tožbo uveljavlja zahtevek, da sodišče ugotovi neveljavnost te vknjižbe in odloči, da se vzpostavi prejšnje zemljiškoknjižno stanje vpisov (prvi odstavek 243. člena ZZK-1).
Načeloma z izbrisno tožbo ni mogoče uveljavljati neveljavnosti vknjižbe, če je bila ta dosežena na podlagi pravnomočne sodne odločbe, ki ni bila razveljavljena ali spremenjena (prim. 2. in 3. alineja 4. točke tretjega odstavka 243. člena ZZK-1), vendar pa to ne velja v primeru, ko tožnik ni imel možnosti sodelovanja v postopku.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00017795
ZZK-1 člen 8, 79, 244, 244/1. ZPP člen 190. ZFPPIPP člen 60, 60/2, 60/2-3, 60/6, 342.
izbrisna tožba - pasivna legitimacija - prenos lastninske pravice - odtujitev stvari med pravdo - ničnost prodajne pogodbe - načelo zaupanja v zemljiškoknjižne vpise pravic - izbris hipoteke - kršitev pravice do sodnega varstva - zaznamba spora - stroški pravdnega postopka, nastali pred začetkom stečajnega postopka - prijava terjatve iz naslova pravdnih stroškov - subjektivne meje pravnomočnosti
Pravilo iz 190. člena ZPP pride v poštev tudi v primeru, ko do spremembe lastnika pride zaradi izpolnitve kondikcijskih zahtevkov na podlagi nične pogodbe (87. člen OZ). 190. člen ZPP ureja naknadno ločitev procesne od stvarne (materialnopravne) legitimacije, in predstavlja izjemo od pravila, da se sodba izda med strankama, ki sta tudi materialnopravna nosilca pravic in obveznosti (zavezanec in upravičenec) v spornem razmerju. Kar pomeni, da izguba stvarne legitimacije (dejstvo torej, da stranka ni več materialnopravni izpolnitveni zavezanec ali upravičenec) praviloma ne sme vplivati na odločitev o zahtevku.
Ker gre v konkretnem primeru za stvarno pravico (hipoteko) na nepremičninah, do razširitve subjektivnih meja pravnomočnosti ne bi prišlo (tožeča stranka ni izkazala zaznambe spora v z.k.) in se morebitna ugodilna sodba, izdana med prvotnima strankama, ne bi raztezala na singularnega naslednika tožene stranke.
Pravni interes prvotnim strankam, da se postopek med njima nadaljuje in konča, daje 190. člen ZPP, neodvisno od tega, ali bo sodbo mogoče izvršiti in ali bo učinkovala zoper pridobitelja stvari.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00016355
ZIZ člen 268, 272, 272/2, 273. ZPP člen 186. ZZK-1 člen 13, 63.
predlog za izdajo začasne odredbe - začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - zavarovanje nedenarnih terjatev - prepoved odtujitve ali obremenitve nepremičnin - tožba na ugotovitev lastninske pravice - nevarnost nastanka težko nadomestljive škode - konkretizirana nevarnost - ustrezno sredstvo zavarovanja - zaznamba pravnih dejstev - delitev parcele - priviligirana sprememba tožbe
Za izkaz obstoja nevarnosti mora upnik dokazati nekaj več od zgolj možnosti, da bo dolžnik s spornim predmetom razpolagal, saj je to vsakdanja možnost vsakega lastnika. Pritožnik ni izkazal takšne konkretizirane nevarnosti nastanka težko nadomestljive škode (ki bi bila v čem več od tega, da vsak lastnik lahko razpolaga s svojo stvarjo) v zvezi s predlogom za prepoved odtujitve in obremenitve sporne nepremičnine. Nameravana parcelacija v ničemer ne izkazuje nevarnosti nastanka težko nadomestljive škode. To, kar lahko tožena stranka naredi v pravnem prometu s sedanjo parcelo, lahko naredi tudi s taisto nepremičnino, razdeljeno na več parcel.
V zemljiško knjigo je mogoče zaznamovati le tista pravna dejstva, za katera zakon določa, da se vpisujejo v zemljiško knjigo. Zaznamba prepovedi vsakršne uradne ali neuradne delitve ter spremembe pravnega statusa nepremičnine ni eno od tistih pravnih dejstev, ki jih je mogoče vpisati v zemljiško knjigo.
zemljiškoknjižni postopek po uradni dolžnosti - postopek nastavitve zemljiške knjige - ugovor, ki se nanaša na pravice - nastavitev zemljiške knjige - ugovor zoper razgrnjene podatke - skrbnik zapuščine - sklep o prenosu popisnega lista v glavno knjigo - vročanje pisanj v zemljiškoknjižnem postopku
Ker se je pravočasen, popoln in dovoljen ugovor drugega udeleženca zoper razgrnjene podatke nanašal na pravice, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko ga je napotilo, da vloži v mesecu dni tožbo (223. člen ZZK-1), in sedaj ni mogoče z ugovorom izpodbijati podatkov o imetniku pravice.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00016002
ZPP člen 2, 12, 184, 185, 285. ZZK-1 člen 243. ODZ paragraf 364c.
izbrisna tožba - materialno procesno vodstvo - razjasnjevalna dolžnost sodišča v zvezi z oblikovanjem zahtevka - načelo dispozitivnosti postopka - vezanost sodišča na tožbeni zahtevek - oblikovanje tožbenega zahtevka - pravilen tožbeni zahtevek - odpravljiva nesklepčnost tožbe - namen pravdnega postopka - sprememba tožbe brez soglasja toženca - načelo smotrnosti - smotrnost za dokončno ureditev razmerja med strankama - pomoč prava neuki stranki - dedni dogovor, sklenjen v zapuščinskem postopku - materialnopravno neveljavna vknjižba - vknjižba prepovedi odtujitve in obremenitve
Pravilno oblikovanje tožbenega predloga, ob nespremenjenem cilju pravde, ne pomeni spremembe tožbe.
Tožba, ki jo je treba popraviti tako, da se tožbeni predlog pravilno formulira z namenom, da stranka doseže pravno varstvo, ki ga zahteva, ni neodpravljivo nesklepčna. Zato je sodišče po pravilu o materialnem procesnem vodstvu dolžno tožečo stranko vzpodbuditi tudi k pravilnemu oblikovanju zahtevka. Namen razjasnjevalne dolžnosti v tem pogledu je preprečiti, da bi stranka izgubila pravdo in prišla ob pravno varstvo samo zaradi nepravilnega predloga, pa čeprav je po uspehu obravnave jasno, da ima prav, le da je njen predlog napačno formuliran.
Pri presoji, kdaj je treba opraviti materialno procesno vodstvo, je treba odgovoriti na vprašanje, ali se bo zaradi pobude sodišča spremenil cilj pravde, gledano z očmi nepravnika. V tej zadevi je bilo vsem udeležencem postopka (sodišču, tožnici in tudi tožencu) ves čas jasno, kakšno pravno varstvo tožnica zahteva oziroma kakšen je konkretni cilj pravde, ta pa se zaradi opravljenega materialno procesnega vodstva in pravilnega oblikovanja zahtevka ni v ničemer spremenil.
Tudi v primeru vknjižbe prepovedi odsvojitve, ki ni v skladu z materialnim pravom, gre za materialnopravno neveljavno vknjižbo.
IZVRŠILNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00016033
ZIZ člen 38, 38/6, 76. ZFPPIPP člen 22, 22/1, 22/1-2, 280, 280/4, 410, 410/1. ZZK-1 člen 94, 94/3, 94/3-3, 94/3-3(1).
ločitvena pravica pridobljena v izvršilnem postopku - sklep o preizkusu terjatev - prodaja nepremičnine v stečaju - odpust obveznosti - izbris zaznambe izvršbe - stroški tretjega - izločitvena pravica v stečajnem postopku - originaren način pridobitve
Izvršilno sodišče mora za ločitvene pravice, pridobljene v postopku izvršbe ali zavarovanja, ki je bil prekinjen z začetkom stečajnega postopka, uporabiti ustrezno določbo, če je bil v stečajnem postopku opravljen preizkus terjatev. Kadar je ločitveno pravico treba vzdržati v veljavi, se prodaja premoženja, ki je predmet ločitvene pravice, in plačilo zavarovane terjatve opravi v stečajnem postopku, za kar sklep o odpustu obveznosti ni ovira. Sodišče prve stopnje ni imelo podlage za izbris zaznambe sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi, saj ZIZ tega v danem primeru ne predvideva.
Ko gre za nepremičnino, je izločitvena pravica v stečajnem postopku pravica osebe, ki je s priposestvovanjem ali na drug izviren način pridobila lastninsko pravico na nepremičnini, pri kateri je kot lastnik vpisan insolventni dolžnik, od insolventnega dolžnika zahtevati, da prizna njeno lastninsko pravico na nepremičnini. Sklicevanje upnika, da bi lahko šlo tudi za pravnoposlovno pridobitev, tako ni utemeljeno. Če je odsvojitelj pridobitelju izročil zemljiškoknjižno dovolilo za vknjižbo lastninske pravice v korist pridobitelja, na katerem je bil odsvojiteljev podpis notarsko overjen pred začetkom stečajnega postopka, lahko pridobitelj namreč tudi po začetku stečajnega postopka z zemljiškoknjižnim predlogom uveljavlja in doseže vknjižbo lastninske pravice v svojo korist, zato pridobitelj v takem primeru v stečajnem postopku ne uveljavlja izločitvene pravice. Če naj bi tretja pridobila lastninsko pravico po trenutku, ko je upnik (z zaznambo sklepa o izvršbi in učinkovanjem od 7. 7. 2009) pridobil hipoteko, bi lahko glede na celotno situacijo šlo le za pravnoposlovni prenos, ki pa ne bi bil možna podlaga za uveljavitev izločitvenega zahtevka. Glede na navedeno bi upnik mogel in moral vedeti, da je lahko šlo le za izvirno pridobitev lastninske pravice, zato mora tretji povrniti njene stroške.
IZVRŠILNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00015979
ZFPPIPP člen 280, 298a, 298a/2, 298a/2-2, 298a/3. ZZK-1 člen 5.
vpliv začetka stečajnega postopka na postopek izvršbe - nastop stečaja po začetku postopka vpisa hipoteke in zaznambe izvršbe - fikcija prijave - dodatni osnovni seznam preizkušenih terjatev - dodatni sklep o preizkusu terjatev - ločitvena pravica, ki je nastala z vpisom v zemljiško knjigo - ločitvena pravica pridobljena v izvršilnem postopku
V času začetka stečajnega postopka nad dolžnikom hipoteka na dolžnikovih nepremičninah v korist upnika še ni bila vpisana, zato ločitvena pravica ni mogla biti niti predmet prijave niti predmet uvrstitve v osnovni seznam preizkušenih terjatev. Prav tako ločitvena pravica ni bila predmet končnega seznama preizkušenih terjatev in sklepa o preizkusu terjatev. Ker je bila plomba zaradi vpisa hipoteke vpisana 8. 1. 2016, pa hipoteka učinkuje od trenutka, ko je zemljiškoknjižno sodišče prejelo predlog za vpis, t.j. od 8. 1. 2016, kar je pred začetkom stečajnega postopka. Upravitelj bo moral najprej izdelati dodatni osnovni seznam, izvršilno sodišče pa bo moralo z odločitvijo počakati do pravnomočnega dodatnega sklepa o preizkusu terjatev.
Tudi ZZK-1 v 96. členu, ki ureja vpise (po 89. členu ZZK-1) na podlagi sklepov stečajnega sodišča, kot podlago za te predvideva le dva sklepa in sicer pravnomočni sklep stečajnega sodišča o izročitvi nepremičnine kupcu in pravnomočni sklep stečajnega sodišča, s katerim to sodišče nepremičnino prenese na upnike zaradi razdelitve premoženja upnikom (prvi odstavek 96. člena ZZK-1).
Za situacijo, kot je obravnavana, ko je premoženje, ki ga v postopku osebnega stečaja nad dolžnikom ni bilo mogoče unovčiti, ostalo v lasti dolžnika, ZFPPIPP ne predvideva smiselne uporabe prvega, tretjega in četrtega odstavka 342. člena ZFPPIPP.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA - ZEMLJIŠKI KATASTER
VSL00019413
ZEN člen 8. ZZK-1 člen 40, 40/1, 40/1-3, 40/1-5. ZIZ člen 238, 238/1. ZPP člen 285. ZFPPIPP člen 253.
odpoved pravici do pritožbe - priposestvovanje lastninske pravice - pravnoposlovna pridobitev lastninske pravice - ugotovitev obstoja izločitvene pravice - ugotovitev lastninske pravice - ugotovitev lastninske pravice na delu nepremičnine - zahtevek za izstavitev zemljiškoknjižne listine - lastninska pravica na posameznem delu zgradbe - evidentiranje sprememb v katastru stavb - elaborat za evidentiranje sprememb - elaborat za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru ali katastru stavb kot priloga sodbi - posamezni del stavbe - vpisi v zemljiško knjigo - nepopolna tožba - nesklepčna tožba - materialno procesno vodstvo - oblikovanje tožbenega zahtevka - poziv k dopolnitvi - profesionalna skrbnost odvetnika - sprememba nedenarne terjatve v denarno terjatev
V primerih, ko posameznik uveljavlja lastninsko pravico na delu posameznega dela stavbe, je potrebno, da sodni izvedenec že v sodnem postopku izdela elaborat za evidentiranje sprememb v katastru stavb. To velja tako za sodbo, s katero je ugotovljena lastninska pravica, kot tudi za sodbi, s katerima je ugotovljena izločitvena pravica ali je toženi stranki naložena izstavitev zemljiškoknjižne listine za vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo. Za vse te sodbe namreč velja, da so neposredna podlaga za vknjižbo lastninske pravice v zemljiško knjigo po prvem odstavku 40. člena ZZK-1.
Načelo materialnega procesnega vodstva velja ne glede na to, ali ima stranka kvalificiranega pooblaščenca. Pritožnica pa prezre nadaljnje stališče sodne prakse, da je ta okoliščina merilo sodnikovega dolžnega ravnanja, torej kako podrobna navodila mora dati stranki v okviru materialnega procesnega vodstva. Od kvalificiranega pooblaščenca se pričakuje poznavanje prava in večja skrbnost pri seznanitvi s sodno prakso, oblikovanju tožbenega predloga in dokazni pobudi. Poziv sodišča prve stopnje je bil izrecen in dovolj konkreten, da je pravni strokovnjak ob ustrezni skrbnosti iz njega lahko razbral, v čem je pomanjkljivost tožbenega predloga. Če iz kakršnegakoli razloga tožničina pooblaščenka poziva ni razumela, pa je zahtevana profesionalna skrbnost terjala, da na to okoliščino sodišče pravočasno opozori.
ZIZ člen 23, 64, 64/1, 65, 65/1, 65/2, 76, 76/1. ZZK-1 člen 80, 80/2, 80/3, 81, 81/1. ZPP člen 105, 105/3, 339, 339/2, 339/2-14, 343, 343/4, 354, 354/2, 358, 358-5.
ugovor tretjega - ustavitev izvršbe in razveljavitev izvršilnih dejanj - ustavitev izvršbe po uradni dolžnosti - izvršba na podlagi verodostojne listine - ugotovitev ničnosti listine - pravnomočen sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - pravni interes za pritožbo - neobrazložena odločitev - absolutna bistvena kršitev določb postopka - elektronsko podpisana vloga - odločitev o stroških - sojenje brez nepotrebnega odlašanja
Smiselna uporaba določbe 76. člena ZIZ v konkretnem primeru ni mogoča, saj predlog za izvršbo ni bil vložen na podlagi izvršilnega naslova, temveč na podlagi verodostojne listine, poleg tega pa je sklep o izvršbi v tej zadevi pravnomočen. Zato sodišče prve stopnje ni imelo pravne podlage za uporabo določbe 76. člena ZIZ po uradni dolžnosti.
NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSK00016397
ZZK-1 člen 115. SPZ člen 107, 107/1, 266, 266/1.
sprememba vpisa v zemljiško knjigo - nedokončana etažna lastnina - predlog za vpis dokončanja etažne lastnine - sodna delitev stvari
Gre za nedokončano etažno lastnino. Predlagatelja zato na podlagi sklepa GURS z dne 8. 11. 2016 ne moreta doseči „delne“ poočitve zgolj posameznih sprememb identifikacijskih podatkov o nepremičninah v zemljiški knjigi in obenem predlagane vknjižbe njune lastninske pravice pri dveh posameznih delih. Sodišče prve stopnje je pravilno izpostavilo, da bi predlagatelja vpise glede svoje nepremičnine, za kakršne se zavzemata, lahko dosegla v zemljiškoknjižnem postopku za dokončanje etažne lastnine na celotni stavbi.
ZZK-1 člen 40, 40/1.. ZGO-1 člen 2, 21, 211, 212, 213, 214.. ZJC člen 3.. ZCes-1 člen 2, 2/1, 2/1-24, 2/1-25, 2/1-38.
vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo - vpis lastninske pravice na podlagi odločbe državnega ali občinskega organa - nepremičnina s statusom javnega dobra - javna cesta - nekategorizirana pot - listina, primerna za vpis v zemljiško knjigo
Z odločbo občinskega organa ni opredeljen status javne ceste, pač pa nekategorizirane javne poti. Ta nima statusa javne ceste in ne gre za javno cesto kot grajeno javno dobro.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00015795
OZ člen 104, 105, 434. ZZK-1 člen 243.
izbrisna tožba - prodajna pogodba za nepremičnino - neizpolnitev pogodbe - neplačilo kupnine - prevzem izpolnitve - dogovor o načinu plačila - obveznost prevzemnika - prenehanje obveznosti - bistvene sestavine pogodbe - če pravočasna izpolnitev ni bistvena sestavina pogodbe - dodatni rok za izpolnitev - neizpolnitev v dodatnem roku - razveza pogodbe po samem zakonu - pravni interes - pravni interes kot procesna predpostavka
Prevzemnik mora za izpolnitev svoje obveznosti iz pogodbe o prevzemu izpolnitve pravočasno in pravilno izpolniti dolžnikovo obveznost iz pravnega razmerja z upnikom.
Iz prodajne pogodbe izhaja, da pravdni stranki kot bistvene sestavine pogodbe nista določili izpolnitve obveznosti v določenem roku. Skladno z navedenim je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo 105. člen OZ, iz katerega izhaja, da če izpolnitev obveznosti v določenem roku ni bistvena sestavina pogodbe, obdrži dolžnik pravico, da tudi po izteku roka izpolni svojo obveznost, upnik pa, da zahteva njeno izpolnitev. Ker je upnik dolžniku s pozivom z dne 17. 2. 2015 pustil primeren dodatni rok za izpolnitev in dolžnik obveznosti v dodatnem roku ni izpolnil, je sodišče prve stopnje pravilno štelo da je pogodba skladno z določbo 104. člena OZ razvezana po samem zakonu.
Pravni interes je procesna predpostavka, na katero sodišče pazi ves čas postopka, in je podan takrat, ko odločitev v pravdni zadevi lahko vpliva na civilnopravni ali javnopravni položaj pravnega subjekta. V konkretni zadevi, kjer tožeča stranka želi doseči razveljavitev vpisa v zemljiško knjigo zaradi neizpolnjene prodajne pogodbe oz. neplačila kupnine, je pravni interes tožeče stranke več kot očitno podan.
ZZK-1 člen 86, 86/1, 87, 87/3, 88, 88/3, 124.. ZIZ člen 24, 24/3.
vpis spremembe imetnika pri že vpisani hipoteki - predlog za vpis spremembe - primerna listina za vpis - vpis po uradni dolžnosti - obvestilo izvršilnega sodišča - sklep izvršilnega sodišča - sprememba upnika med izvršilnim postopkom - načelo formalnosti v zemljiškoknjižnem postopku
Ko se hipotekarni upnik odloči, da bo izpolnitev obveznosti uveljavljal prisilno in je na njegov predlog začet postopek izvršbe na s hipoteko zavarovano nepremičnino, hipotekarnega upnika vežejo pravila izvršilnega postopka in tudi 24. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), ki ureja spremembo upnika. Če torej že teče izvršilni postopek, mora o spremembi upnika najprej odločiti izvršilno sodišče in šele na podlagi takega sklepa je mogoče vpisati novega imetnika hipoteke. V zemljiškoknjižnem postopku velja načelo formalnosti (124.člen ZZK-1), kar pomeni, da so vpisi dovoljeni le na podlagi listin, za katere zakon določa, da so podlaga za vpis. Pri spremembi imetnika hipoteke, ko že teče izvršilni postopek, je to ustrezen sklep izvršilnega sodišča.
Z izbrisno tožbo je zakonodajalec aktivno legitimacijo za vložitev izbrisne tožbe priznal zgolj tistim osebam, ki imajo na nepremičnini stvarno ali obligacijsko pravico (glej prvi odstavek 243. člena ZZK-1), pri čemer pri obligacijskih pravicah gre za obligacijske pravice v zvezi z nepremičnino (predkupna pravica, večkratno razpolaganje z nepremičninami in podobno).
načelo formalnosti v zemljiškoknjižnem postopku - načelo kavzalnosti v zemljiški knjigi - pridobitev lastninske pravice na podlagi pravnega posla - pogoji za vpis v zemljiško knjigo - (ne)veljavnost zavezovalnega pravnega posla
V zemljiškoknjižnem postopku velja načelo formalnosti, zemljiškoknjižno sodišče nima pooblastila ugotavljati (morebitnih) spornih dejstev. Vsaka ugotovitev dejstva mora temeljiti na listini, ki ustreza pogojem iz 40. člena Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1). Logična posledica načela formalnosti je določba petega odstavka 149. člena ZZK-1, po kateri zemljiškoknjižno sodišče ni pristojno presojati, ali so izpolnjene obveznosti strank na podlagi pravnega posla iz 36. člena ZZK-1 (to je zavezovalnega pravnega posla) in tudi ni pristojno presojati veljavnosti tega posla. Pritožba zato s sklicevanjem na načelo kavzalnosti ne more uspeti.
IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00016006
OZ člen 59, 59/2. ZZK-1 člen 33, 33/2, 38, 38/2. ZKZ člen 22, 22/1, 22/2, 22/3, 22/5.
pričakovana lastninska pravica - razpolagalni in zavezovalni pravi posel - overjeno zemljiškoknjižno dovolilo - veljavna sklenitev prodajne pogodbe za kmetijsko zemljišče - kmetijsko zemljišče - pravni promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla s strani upravne enote - odobritev upravnega organa kot odložni pogoj
Pričakovana lastninska pravica, kot pravni standard, je varovana v primeru, ko je njena zemljiškoknjižna pridobitev mogoča neposredno na podlagi „perfektnega“ zavezovalnega in razpolagalnega pravnega posla, torej ko pridobitelj že ima, poleg veljavnega zavezovalnega pravnega posla, overjeno zemljiškoknjižno dovolilo, le vknjižil se še ni. Širitev razlage tega pravnega standarda izven sprejetih okvirjev (do česar lahko pride npr. s tem, da se „podeli“ razpolagalnemu pravnemu poslu veljavnost za nazaj, kot je bilo to v konkretni zadevi) ni sprejemljiva, saj bi lahko privedla do prevelike oddaljitve od zakonskih pravil o prenosu lastninske pravice, v skrajnih primerih pa tudi „odprla vrata“ zlorabam.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSK00027466
ZZK-1 člen 243.. ZPP člen 318.. SPZ člen 43.
kmetijska zemljišča - izbrisna tožba - obid prisilnih predpisov - vknjižba lastninske pravice na delu nepremičnine na podlagi pravnomočne sodne odločbe - lastninska pravica v pričakovanju - zloraba procesnih pravic - zloraba instituta zamudne sodbe - priposestvovanje
Ker je prvi toženec z vložitvijo tožbe na ugotovitev lastninske pravice s priposestvovanjem varoval svoj pravni položaj, mu ne more iti v škodo ravnanje drugega toženca, ki se je v pravdi s tožnikom zaradi sklenitve pogodbe, aktivno branil in zagovarjal prodajo drugemu kupcu.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00015247
OZ člen 41, 41/1, 86. ZZK-1 člen 8, 8/1, 244, 244/1, 244/3. SPZ člen 10, 41. ZD člen 132. ZPP člen 2, 181, 181/3.
ničnost pogodbe - sposobnost za razsojanje - poslovna sposobnost - ničnost zavezovalnega pravnega posla - izbrisna tožba - ničnost zemljiškoknjižnega dovolila - zahtevek za vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja - dobroverni pridobitelj - zaupanje v zemljiško knjigo - dokaz z izvedencem - vmesni ugotovitveni tožbeni zahtevek
Ker dediči vstopijo v zapustnikov pravni položaj, jih ni mogoče šteti za "nadaljnje" pridobitelje v smislu tretjega odstavka 244. člena ZZK-1, ki bi jih varovalo načelo zaupanja v zemljiško knjigo. So v položaju prvega pridobitelja iz prvega odstavka 244. člena ZZK-1.