DEDNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00010832
ZZZDR člen 191. ZD člen 132. ZZK-1 člen 35, 35/2, 35/4, 132, 132/1, 132/1-3, 148, 243, 243/1.
izbrisna tožba - neveljavna vknjižba - skrbnik - pooblastila skrbnika - odobritev pravnega posla - odobritev pravnega posla s strani centra za socialno delo - nedopustna tožba
Skladno z določbo 191. člena ZZZDR sme skrbnik odtujiti varovančeve nepremičnine samo z odobritvijo CSD, kar pomeni, da je odobritev CSD pogoj za veljavno sklenitev pogodbe o odtujitvi varovančevega nepremičnega premoženja. Ker takšno pogodbeno razmerje ne nastane, če CSD zahtevanega soglasja ne da, s smrtjo varovanca ta pogoj ne odpade. Zaključek sodišča prve stopnje, da je bila odobritev obravnavane prodajne pogodbe iz leta 1998, sklenjene po skrbnici J. A., potrebna kljub smrti A. A. je zato pravilen. Materialnopravno napačna pa je presoja prvostopenjskega sodišča, da je prešla pristojnost odobritve posla s trenutkom smrti A. A. iz CSD na njegove dediče, ki so stopili na njegovo mesto (132. člen ZD). Določba 191. člena ZZZDR, ki jasno določa, da je odobritev posla v pristojnosti CSD, je namenjena varstvu varovančevega premoženja kot tudi varstvu skrbnika, ki mu država v obliki odobritve nudi pomoč pri odločanju in ga s tem praviloma razbremeni odgovornosti za odločitve. Takšen namen pa, kot pravilno opozarja toženec v pritožbi, ne bi bil dosežen, če bi bili po smrti varovanca za odobritev posla pristojni njegovi dediči, ki varujejo svoje lastne interese, ki niso nujno enaki interesu varovanca. Stališča, da je po smrti varovanca potrebno soglasje (odobritev) dedičev, ni mogoče utemeljiti niti s sklicevanjem na 132. člen ZD. Dediči namreč v trenutku smrti vstopijo v položaj zapustnika in ne v položaj CSD.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00012276
OZ člen 122, 122/3, 561, 563/3, 563, 563/1. ZD člen 142. ZZK-1 člen 243. ZPP člen 328.
izbrisna tožba - vknjižba lastninske pravice na nepremičnini - materialnopravna veljavnost vknjižbe - pogodba o dosmrtnem preživljanju - smrt preživljalca - prenos pogodbe - razveza pogodbe - enostranska izjava volje - dejansko stanje - izpolnjevanje pogodbe - odgovornost dediča za zapustnikove dolgove - očitna pomota v izreku odločbe - id znak
V konkretnem primeru gre za prenos med preživljancem in preživljalcem nastalega pravnega razmerja ob smrti slednjega na njegove dediče, ki so v to privolili (prvi odstavek 563. člena OZ). Ker gre za prenos (v posledici smrti pogodbene stranke), ki je v zakonu posebej urejen, je neprepričljivo tako tožničino sklicevanje na tretji odstavek 122. člena OZ kot tudi na 142. člen ZD (oziroma na obseg dedičeve odgovornosti za zapustnikove dolgove). Dedičeva privolitev za prenos je potrebna prav iz razloga, ker je dolžan (kot novi preživljalec) drugega pogodbenika preživljati ne glede na vrednost podedovanega premoženja in premoženja, ki ga bo prejel s smrtjo preživljanca.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - LASTNINJENJE - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00010853
SPZ člen 10, 44, 44/2, 72, 72/5, 213, 217. ZD člen 145, 221, 221/1. ZZK-1 člen 8. ZLNDL člen 2, 2/1. ZPP člen 108, 180.
stvarna služnost - vsebina stvarne služnosti - priposestvovanje služnosti - nepravo priposestvovanje - dobrovernost pridobitelja - skupnost dedičev - skupna lastnina - pozneje najdeno premoženje - zaupanje v zemljiško knjigo - načelo zaupanja v zemljiško knjigo - poziv k odpravi pomanjkljivosti tožbe
Določbe ZD in določbe SPZ o skupni lastnini oziroma solastnini (peti odstavek 72. člena SPZ) omejujejo le upravljanje, uporabljanje in razpolaganje skupnih lastnikov, tj. sodedičev s skupno stvarjo oziroma zapuščino, argumentum a contrario pa v ničemer sodedičev ne omejujejo, da za potrebe skupne stvari (zapuščine), torej v korist vseh, pridobijo določene koristi oziroma pravice. Ravno za to gre v tem postopku; tožnik vtožuje služnost na služeči nepremičnini v korist gospodujočih nepremičnin, torej potencialno v korist vseh sodedičev. Tožnik je torej za vložitev tožbe aktivno legitimiran kot eden izmed univerzalnih pravnih naslednikov, tj. dedičev lastnika gospodujočih nepremičnin.
Jasno je, da služnost pešpoti, vožnje in parkiranja predstavljajo oblike potne služnosti, ki že iz funkcionalnega vidika koristijo potrebam gospodujoče nepremičnine. Ravno funkcionalna povezanost gospodujoče in služeče nepremičnine je temeljna predpostavka vzpostavitve stvarne služnosti. Te pa ni zaznati v izvajanju košnje, sušenja in spravila trave, saj se navedene dejavnosti že po vsebini ne morejo izvajati za potrebe gospodujoče nepremičnine, ampak gre po vsebini zgolj za opravljanje kmetijske dejavnosti, od katere bo imel koristi zgolj vsakokratni lastnik oziroma posestnik gospodujoče nepremičnine. Iz tega razloga pa gre pritrditi pritožbi, da navedena oblika služnosti ne obstoji, s čimer je tudi tožbeni zahtevek v tem delu neutemeljen.
zemljiška knjiga - vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo - nepremičnina s statusom javnega dobra - vpis lastninske pravice na podlagi odločbe državnega ali občinskega organa
V obravnavani zadevi so nepremičnine v zemljiški knjigi že vpisane kot javno dobro, kar pomeni, da so že pridobile status javnega dobra, zato ni potreben poseben akt državnega organa oz. lokale skupnosti o priznanju takšnega statusa nepremičnin (primerjaj 211. člen ZGO-1). Zadostuje že ugotovitvena odločba ministrstva ali občinskega organa, ki bo podlaga za vpis lastninske pravice na nepremičninah na državo ali občino, kot je sicer to določeno v 211. do 214. členu ZGO-1. Pritožnica ne more uspeti s trditvami, da vpis ni mogoč, ker ne gre za odločbo državnega organa. Ob upoštevanju zgoraj citiranih določb ZGO- 1 je bilo tako v teoriji, kot tudi v sodni praksi zavzeto stališče, da se v takšnih primerih vpis opravi na podlagi odločbe državnega ali občinskega organa (odvisno od tega, ali gre za javno dobro državnega ali lokalnega pomena).
vpis lastninske pravice na nepremičnini v zemljiško knjigo - listina kot podlaga za vpis - sklep o izbrisu iz sodnega registra - naknadno najdeno premoženje izbrisane pravne osebe - izbrisana družba kot zemljiškoknjižna lastnica nepremičnine - prehod premoženja na družbenike - izbrisana družba - stečajni postopek nad (kasneje) najdenim premoženjem izbrisane družbe
Sklep o izbrisu iz sodnega registra brez likvidacije ne more predstavljati listine, ki bi bila primerna za vpis lastninske pravice na družbenika. Šele po izpeljanem stečajnem postopku nad premoženjem izbrisane pravne osebe, se bo, skladno z določbama 40. oziroma 96. členom Zakona o zemljiški knjigi, lahko opravila vknjižba lastninske pravice na nepremičninah izbrisane gospodarske družbe.
IZVRŠILNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00011053
ZIZ člen 71, 71/1, 71/1-6, 71/2, 170, 170/2. ZZK-1 člen 5, 41, 134. SPZ člen 23.
izvršba na nepremičnine - hipotekarni dolžnik kot novi dolžnik - zaznamba izvršbe - pravno nasledstvo - lastninska pravica v pričakovanju - veljavnost zemljiškoknjižnega dovolila - plomba v zemljiški knjigi - učinek vpisa v zemljiško knjigo - odlog izvršbe - nastanek nenadomestljive ali težko nadomestljive škode - izvršba na nepremičnino - dom dolžnika - trditveno in dokazno breme dolžnika
Bistven za odločitev je odgovor na vprašanje, ali je v trenutku pridobitve zastavne pravice s strani upnika v izvršilnem postopku pridobitelj oziroma kupec nepremičnine že razpolagal z veljavnim zavezovalnim in razpolagalnim pravnim poslom za vknjižbo svoje lastninske pravice.
Učinek predlaganega vpisa nastopi s trenutkom začetka učinkovanja vpisa, ki je enak začetku zemljiškoknjižnega postopka, ki se javno objavi s plombo, katere namen je, da se publicira začetek zemljiškoknjižnega postopka. Gre za posebno pravno fikcijo, da je zemljiškoknjižno sodišče o dovolitvi vpisa odločilo že v trenutku začetka zemljiškoknjižnega postopka in ne šele kasneje, ko je izdan oziroma vpisan sklep o dovolitvi vpisa.
ZNP člen 118. SPZ člen 69, 105, 105/5. ZGO-1 člen 158. ZZK-1 člen 100a.
predlog za delitev solastne stvari - zaznamba prepovedi zaradi nedovoljene gradnje - dejanska etažna lastnina - navidezna solastnina - akcesornost solastninske pravice na skupnih delih - delitev solastnine na skupnih delih
Niti ZNP niti SPZ ne postavljata pogoja, da mora biti predmet delitve v prostor umeščen skladno z upravnimi dovoljenji. Sodišče razdeli nepremičnino v stanju, v kakršnem je. Zaznamba v zemljiški knjigi o omejenem prometu z nepremično ni ovira za sodno razdružitev solastnega premoženja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00010468
ZFPPIPP člen 22, 22/1, 22/1-2, 253. OZ člen 39. ZZK-1 člen 40, 40/3, 40/3-1. SPZ člen 39, 43.
izločitvena pravica na nepremičnini - prerekanje izločitvene pravice - ugotovitev obstoja lastninske pravice - priposestvovanje - tuja pravna oseba - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini s pravnim poslom - posadna listina - ničnost - nesklepčnost dela tožbenega zahtevka - zahtevek na izpolnitev pogodbene obveznosti - izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila - pretvorba nedenarne terjatve v denarno terjatev - pomanjkanje procesne legitimacije - nedopustnost tožbe
Za pridobitev lastninske pravice morajo biti izpolnjeni trije pogoji: 1. sposobnost stvari, da je lahko predmet lastninske pravice, 2. sposobnost pridobitelja, da lahko pridobi lastninsko pravico in 3. pravni temelj, na podlagi katerega sposoben pridobitelj lahko pridobi lastninsko pravico na stvari, ki je za to sposobna. Ker tožeča stranka, kot srbska pravna oseba, na nepremičninah v Republiki Sloveniji sploh ni (bila) sposobna pridobiti lastninske pravice s priposestvovanjem, v obravnavani zadevi za pridobitev lastninske pravice ni izpolnjen pogoj, ki se nanaša na sposobnost pridobitelja. Zato je odveč vsako nadaljnje razpravljanje o pravnem temelju, konkretno o izpolnjenosti predpostavk za priposestvovanje, kamor sodi tudi vprašanje dobre vere.
Pravnoposlovna pridobitev lastninske pravice, če bi do nje res prišlo, ne more biti podlaga za uveljavitev izločitvenega zahtevka v stečajnem postopku. Izločitveni upnik na podlagi 2. točke prvega odstavka 22. člena ZFPPIPP je namreč lahko le tisti, ki je lastninsko pravico pridobil s priposestvovanjem ali na drug izviren način.
predlog za vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo - navedba listin, ki so podlaga za vpis - načelo dispozitivnosti - obvezno elektronsko vlaganje zemljiškoknjižnih predlogov - predložitev listin v zemljiškoknjižnem postopku
Predlagatelj mora v zemljiškoknjižnemu predlogu navesti listine, ki so podlaga za zahtevani vpis.
zemljiška knjiga - pogoji za dovolitev vpisa - načelo formalnosti v zemljiškoknjižnem postopku - vpis lastninske pravice na nepremičnini - kmetijska zemljišča
Zemljiškoknjižna pravila za vpis zahtevajo listine. To pravilo velja tudi za vpis pridobitve pravice na podlagi predpisov, ki so urejali lastninjenje, izjema je Zakon o lastninjenju nepremičnin v družbeni lastnini (v nadaljevanju: ZLNDL), ki predpisuje vpis lastninske pravice na tistega, ki ima v zemljiški knjigi vpisano pravico uporabe v svojo korist.
zemljiška knjiga - sklepčnost zemljišknjižnega predloga - navedba listin, ki so podlaga za vpis - večkratni zaporedni prenos lastninske pravice
Zemljiškoknjižni predlog ni bil sklepčen, saj (zgolj) dve pogodbi, ki ju je predlagateljica navedla v predlogu kot podlago predlaganemu vpisu, ne utemeljujeta zahtevanega vpisa (manjkala je še ena pogodba; predlog ne bi smel biti dovoljen, sodišče ga je namreč kot procesno pomanjkljiv zavrglo). To pomeni, da ni izpolnjen pogoj za dovolitev vpisa iz 1. točke prvega odstavka 148. člena ZZK-1. Listine morajo biti ustrezno opredeljene, saj nedoločena navedba niti ne omogoča preizkusa predloga. Temu mora biti podrejeno tudi izpolnjevanje rubrike za dodatni opis listine v elektronskem obrazcu predloga. Zakonski zahtevi ni zadoščeno s tem, da v dodatnem opisu predlagateljica navaja tretjo pogodbo, pogodbo iz leta 1993.
zemljiška knjiga - zaznamba izvršbe - udeleženci zemljiškoknjižnega postopka - organ, na čigar zahtevo zemljiškoknjižno sodišče o vpisu odloča po uradni dolžnosti - izvršilno sodišče - pravica do pritožbe
Odločanje sodišča je v postopku izvršbe na nepremičninah razdeljeno na posamezne faze, pri čemer zaznamba izvršbe v zemljiški knjigi predstavlja zgolj eno od izvršilnih dejanj, potrebnih za realizacijo sklepa o izvršbi. Izvršilno sodišče zato v takem primeru ni "organ, na čigar zahtevo zemljiškoknjižno sodišče o vpisu odloča po uradni dolžnosti" v smislu 1. točke prvega odstavka 132. člena Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1), kot so na primer različni upravni organi, ko odločajo v postopkih iz svoje pristojnosti. Zato ni udeleženec zemljiškoknjižnega postopka in v posledici tega tudi ne more imeti pravice do pritožbe.
DAVKI - KMETIJSKA ZEMLJIŠČA - PRAVO DRUŽB - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSK00010951
ZZK-1 člen 37, 45. ZDoh-2 člen 51. ZDPN-2 člen 15. ZKZ člen 19, 19/1, 22. ZON člen 86. ZGD-1 člen 72.a, 667.
vknjižba na podlagi združitve, delitve ali prenehanja gospodarskih družb - potrdilo o plačilu davka - vknjižba lastninske pravice na kmetijskem zemljišču - vknjižba lastninske pravice na nepremičnini na zavarovanem območju - statusno preoblikovanje podjetnika - prenos podjetja na podjetnika prevzemnika - pogodba o prenosu podjetja - pravna subjektiviteta samostojnega podjetnika
Niti podjetnik niti njegovo podjetje nimata ločene pravne subjektivitete, in je nosilec stvarnih pravic tako osebnega premoženja kot tudi podjetniško organiziranega premoženja vedno le podjetnik kot fizična oseba. To velja tako za podjetnika prenosnika kot za prevzemnika. Univerzalno pravno nasledstvo je določeno le glede tistih pravnih razmerij, ki so povezana s prenesenim podjetjem podjetnika. Pri prenosu podjetja na drugo fizično osebo gre za vpis, predlagan na podlagi pogodbe in zemljiškoknjižnega dovolila, zaradi katerega je potrebno predložiti dokazila iz 37. in 38. člena ZZK-1.
zemljiška knjiga - načelo formalnosti v zemljiškoknjižnem postopku - izbris hipoteke
Predlagatelja sta predlogu za vpis priložila kupoprodajno pogodbo, katere predmet je bila nepremičnina, na kateri je vpisana hipoteka in katere stranka ni bil tudi hipotekarni upnik. Taka listina tudi po mnenju pritožbenega sodišča ni listina, ki bi lahko bila podlaga izbrisu hipoteke.
etažna lastnina - stavbna pravica - izbrisna tožba v zemljiškoknjižnem postopku - zaupanje v zemljiško knjigo
V obravnavanem primeru, ko je etažna delitev vključevala tudi stavbišče, obremenjeno s stavbno pravico, lastniki posameznih delov ne morejo sicer pridobiti solastninske pravice na tem stavbišču, pridobijo pa na njem stavbno pravico po idealnih deležih, in sicer glede na vrednost njihovega posameznega dela (258. člen SPZ). Tudi zanje velja, tako kot je bilo prej obrazloženo za solastninsko pravico na stavbišču, da ima vsakokratni lastnik posameznega dela (dokler je lastnik) stavbno pravico v idealnem deležu na tem stavbišču.
CESTE IN CESTNI PROMET - CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00010485
Zakon o javnih cestah (1971) člen 1, 2, 2/1, 5, 6, 6/5, 6/6, 96, 96/1, 96/1-8. ZCes člen 3, 3/3, 57. ZJC člen 2, 2/1, 2/2, 13, 14, 14/1, 14/1-2, 14/1-23. ZCes-1 člen 2, 2/1, 2/1-3, 2/1-13, 2/1-14, 3, 3/2. ZVCP člen 47, 47/1, 47/1-12. ZVCP-1 člen 52, 52/4, 52/4-13. ZPrCP člen 65, 65/4, 65/4-15. SPZ člen 44, 44/2, 213, 213/1, 217, 217/3. ZTLR člen 49, 55. ZPN člen 3. ZGJS člen 2. ZGO-1 člen 21. ZZK-1 člen 243, 243/1. ZPP člen 5, 181, 181/3, 274, 274/1, 339, 339/2, 339/2-8. ZLS člen 50c.
sodba presenečenja - učinkovito sodno varstvo - kršitev pravice do izjave v postopku - upravičeni razlogi za zavrnitev dokazov - dokazna ocena - stvarna služnost - ugotovitev obstoja stvarne služnosti - priposestvovanje stvarne služnosti - javno dobro - javna cesta - nastanek javnega dobra - služnost parkiranja - bankina - koristnost služnosti - dovoljenje za uporabo - prekarij - izbrisna tožba - aktivna legitimacija za izbrisno tožbo - vmesni ugotovitveni zahtevek - pravni interes za ugotovitveno tožbo - stroški zastopanja državnega pravobranilstva
Če tuje nepremičnine ni mogoče uporabljati skladno z vsebino služnosti, ne da bi se hkrati na nedovoljen način uporabljala javna cesta (javno dobro), takšna uporaba ne more voditi v pridobitev služnostne pravice. Uporaba tuje nepremičnine v obliki parkiranja dela vozila namreč ne zadosti zahtevi po koristnosti služnosti, če je uporaba sosedne nepremičnine, na kateri se parkira drug del vozila, in s katero bi bilo šele mogoče doseči namen služnosti (parkiranje celega vozila), zakonsko prepovedana.
Ker je imela S. ulica vse od izgradnje status javne ceste (poti), na njej ni bilo mogoče pridobiti služnostne pravice s priposestvovanjem, saj so to možnost izrecno izključevali vsakokratni predpisi o cestah. To velja tako za asfaltirano vozišče kot tudi za utrjen pas ob njem (bankino).
Prekarij kot začasno in preklicno razmerje ne more voditi v priposestvovanje služnosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - SODNE TAKSE - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSK00020322
ZPP člen 116, 142, 142/4, 149., 224, 339, 339/2. 339/2-8.. ZST-1 člen 3, 3/1, 3/10.. ZZK-1 člen 120, 120/3, 125a, 125a/7.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje - zamuda roka za plačilo sodne takse - nepravilna vročitev ni razlog za vrnitev v prejšnje stanje - več zavezancev za plačilo sodne takse - nerazdelna taksna obveznost - solidarna taksna obveznost - neplačilo sodne takse - domneva umika ugovora - kršitev pravice do obravnavanja pred sodiščem - fikcija vročitve - vročilnica kot javna listina
Nasprotna udeleženca, ki sta vložila ugovor skupaj, sta, kar se tiče plačila sodne takse za redni postopek, solidarna dolžnika. Sodišče prve stopnje bi zato moralo z nalogom za plačilo sodne takse k plačilu sodne takse pozvati oba nasprotna udeleženca. Ker je sodišče prve stopnje štelo ugovor nasprotne udeleženke za umaknjen, ker ni bila plačana sodna taksa za ugovor, ne da bi nasprotno udeleženko pozvalo k plačilu sodne takse (pozvalo je le nasprotnega udeleženca), ji s tem ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem in je podana absolutna kršitev postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00009258
ZPP člen 155, 214, 214/2, 300, 300/1, 337. ZGJS člen 64, 76. ZZK-1 člen 40, 40/1, 40/1-3, 243. ZRPPN člen 16. ZOR člen 60. ZDen člen 3, 4, 64. ZD člen 132.
družbena lastnina - lastninjenje nepremičnin - lastninjenje nepremičnin z javnimi infrastrukturnimi objekti in napravami - neveljavnost vknjižbe lastninske pravice - pravica uporabe - lastninska pravica - pridobitev lastninske pravice - izbrisna tožba - nasprotna tožba - skupno obravnavanje tožbe in nasprotne tožbe - pogoji za združitev pravd - pogodba namesto razlastitve - javni interes - javni interes za razlastitev - kavza pogodbe - pritožbene novote - ničnost - uveljavljanje ničnosti - izpodbojnost - uveljavljanje izpodbojnosti - stroški postopka - potrebni stroški
Tožeča stranka in njeni pravni predniki so na podlagi pogodb namesto razlastitve na spornem zemljišču pridobili pravico uporabe, z lastninjenjem pa na osnovi zakona lastninsko pravico. Nepravilno je pritožbeno stališče, da je bila do lastninjenja upravičena zgolj oseba, v korist katere je bila lastninska pravica vpisana v zemljiški knjigi.
Toženčev pravni prednik ob svoji smrti ni bil lastnik spornega zemljišča, ker ga je za časa življenja odsvojil s pogodbama namesto razlastitve. Kljub temu, da zemljiškoknjižni vpis na osnovi navedenih pogodb ni bil izvršen, je bila pravica uporabe prenesena na pravnega prednika tožeče stranke. Vpis v zemljiško knjigo namreč v družbeno-lastninskem sistemu ni bil konstitutivne narave. Razen tega je do prehoda iz zasebne v družbeno lastnino prešlo s pogodbama namesto razlastitve, katerih učinki so, skladno s sodno prakso, primerljivi z razlastitvijo, torej z odločbo državnega organa. Ker pokojni ob svoji smrti ni bil lastnik spornih nepremičnin, ti dve nepremičnini nista sodili v zapuščino in z dedovanjem nista prešli v toženčevo last (132. člen ZD). Sklep o dedovanju, v katerem sta nepremičnini navedeni kot zapustnikovo premoženje, je zgolj deklaratorne narave; ni samostojna podlaga za pridobitev lastninske pravice.
Stranka je upravičena le do povrnitve potrebnih stroškov postopka.
Pritožbeno sodišče pritrjuje pritožbi, da tožeča stranka ni bila dolžna podajati le pravno odločilnih dejstev, ampak se je bila dolžna odzvati tudi na navedbe tožene stranke. Nezanikana dejstva se štejejo za priznana (drugi odstavek 214. čl. ZPP). Tožena stranka je pravno odločilna dejstva navajala v odgovoru na tožbo; tožeča stranka se je nanje odzvala s prvo pripravljalno vlogo, katere stroški so ji z izpodbijano sodbo priznani. Pravno odločilna dejstva pa je tožena stranka navajala tudi v vlogi z dne 7. 6. 2016. V tej vlogi se je tožena stranka sklicevala tudi na novo pravno podlago zahtevka (ZDen). Na nova dejstva in dodatno pravno interpretacijo se je bila tožeča stranka dolžna odzvati, saj bi v nasprotnem primeru zanjo lahko nastale neugodne posledice. Druga pripravljalna vloga tožeče stranke z dne 20. 12. 2016 je bila torej potrebna; ne zaradi novo postavljenega dodatnega zahtevka - tega bi tožeča stranka lahko podala že v tožbi - ampak zaradi pravno relevantnih navedb tožene stranke v vlogi z dne 7. 6. 2016.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00009671
OZ člen 33, 33/5, 350, 352, 352/2, 435. URS člen 26. ZPPSL člen 154, 154/1, 154/5. ZZK-1 člen 89, 89/4, 89/4-1, 96. ZPP člen 3, 3/3, 7, 7/1, 212.
odškodninska odgovornost države - neposlovna odškodninska odgovornost - prodaja v stečajnem postopku - oblastno ravnanje - zastaranje - javno zbiranje ponudb - razpravno načelo - izviren način pridobitve lastninske pravice
Prodajna pogodba z dne 15. 11. 2007 (za nezazidano stavbno zemljišče) med Š. d. o. o. - v stečaju in J. P. s. p. (sedaj tožeča stranka) je bila sklenjena v stečajnem postopku na podlagi javnega zbiranja ponudb in kot takšna ni tipična obligacijskopravna pogodba.
S pritožnico se je nedvomno mogoče strinjati, da je akt prodaje nepremičnine v predmetni zadevi potrebno obravnavati drugače, kot bi ga obravnavali, če bi Š. d. o. o. - v stečaju sporno nepremičnino prodajala sama. Potrebno ga je obravnavati skozi prizmo dejstva, da je bila prodana v javnem postopku, ki ga korigira sodišče in pri tem izvaja oblastne naloge. Premoženje stečajnega dolžnika je torej res prodajal stečajni upravitelj, ki ga je pri tem nadziral in mu dajal navodila predsednik stečajnega senata. O prodaji premoženja je stečajni upravitelj - kot pravilno navaja pritožnica - v imenu stečajnega dolžnika tudi sklenil pogodbo, vendar pa to po presoji pritožbenega sodišča ne pomeni, da je tožena stranka v tem primeru odgovorna zaradi zatrjevane (nepravočasne) izpolnitve te pogodbe s strani upravitelja in senata. Tožena stranka v tem primeru ne odgovarja po pravilih o poslovni odškodninski odgovornosti. Njeno odgovornost je zaradi oblastne narave ravnanja mogoče utemeljiti kvečjemu na določilu 26. člena Ustave RS.
Na podlagi prodaje premoženja v stečajnem postopku, ki je opravljena na podlagi javnega zbiranja ponudb, kupec pridobi lastninsko pravico na originaren način. Izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila tako ni pogoj za pridobitev lastninske pravice.
NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00008894
SPZ člen 69, 69/1, 69/2, 70, 70/4, 70/5, 70/6. ZZK-1 člen 47, 47/2.
delitev solastnine - pravica zahtevati delitev solastnine - delitev z izplačilom solastninskih deležev - prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnine - vknjižba prepovedi odtujitve in obremenitve - vknjižba lastninske pravice na podlagi sodne odločbe
Prepoved odtujitve in obremenitve pomeni omejitev lastninske pravice po volji lastnika in se nanaša na pravnoposlovno razpolago lastnika, kamor pa ne sodi tudi odtujitev nepremičnine, ki je posledica načina delitve solastnine, o katerem v nepravdnem postopku odloči sodišče.