NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA - ZEMLJIŠKI KATASTER
VSL00009256
ZVEtL-1 člen 17. SPZ člen 112, 113, 114. ZVEtL člen 31.
etažna lastnina - vzpostavitev etažne lastnine - postopek za vzpostavitev etažne lastnine - nedokončana etažna lastnina - posamezni del stavbe - skupni del stavbe - (ne)vpis v zemljiško knjigo - vpis v kataster stavb - uskladitev zemljiškoknjižnega stanja z dejanskim stanjem - nepopoln predlog - poziv na dopolnitev
Predlagatelji predlagajo postopek po ZVEtL, predno je pričel veljati ZVEtL-1. Po ZVEtL-1 bi lahko predlagali vpis posameznih delov stavbe (kleti). Odločitev sodišča, da šteje, da je etažna lastnina na podlagi dogovora že popolnoma vzpostavljena in da zato zavrne predlog, je preuranjena. Sodišče mora najprej pozvati predlagatelje, da pojasnijo, kateri deli niso vpisani in nato odloči, ali je etažna lastnina že vzpostavljena, ali gre za postopek za dokončanje etažne lastnine.
načelo formalnosti v zemljiškoknjižnem postopku - podatki o imetniku pravice - predlog za vpis v zemljiško knjigo - prevzem podatkov iz centralnega registra prebivalstva - potrdilo o plačilu prometnega davka - pogoji za dovolitev vpisa v zemljiško knjigo
ZZK-1 ne zahteva, da bi se moralo zemljiškoknjižno sodišče pred odločanjem o predlogu ukvarjati z ugotavljanjem dejanskega prebivališča predlagatelja.
Pri sestavi elektronskega zemljiškoknjižnega predloga se o fizični osebi kot imetniku pravic vnese smo podatek o EMŠO fizične osebe, drugi podatki iz 24. člena ZZK-1 pa se povzamejo iz CRP in jih v zaslonskem obrazcu ni dovoljeno spreminjati.
Tedaj, ko se zemljiškoknjižni vpis predlaga na podlagi sodbe, ki osebi, proti kateri se predlaga vpis, nalaga izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila glede predlagane vknjižbe oz. nalaga priznanje podpisa na zasebni listini, ki vsebuje zemljiškoknjižno dovolilo, listini ni potrebno priložiti potrdila o plačilu prometnega davka, ki ga predvideva 37. člen ZZK-1.
zemljiška knjiga - res iudicata - res iudicata v zemljiškoknjižnem postopku
Predlog v zemljiškoknjižni zadevi Dn 74318/2016je bil pravnomočno zavrnjen in je bil vsebinsko enak, kot v predmetni zadevi. Podana je njuna subjektivna in objektivna identiteta. Ko ugotovi, da gre za res iudicata, mora sodišče predlog predlagatelja postopka zavreči.
zemljiškoknjižni postopek po uradni dolžnosti - pomotni vpisi - postopek popravljanja pomotnega vpisa - etažna lastnina - sprememba osnovnega položaja - sprememba posameznega dela v skupni del stavbe
Ko se z zemljiškoknjižnim predlogom želi doseči vpis spremembe osnovnega pravnega položaja posameznega dela v splošni skupni del stavbe v etažni lastnini, je pri vseh drugih posameznih delih potrebno vpisati spremenjene (večje) deleže, tako da bo vsota vseh deležev znova enaka 1/1. Aplikacija pa samodejno izbriše delež pri posameznem delu, ki postane splošni skupni del.
ZZK-1 člen 40, 40/1, 49, 49/1, 49/1-1, 140, 140/3.
predznamba lastninske pravice - pravnomočna sodba na izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila - pogoji za vpis predznambe
Na podlagi prvega odstavka 49. člena ZZK-1 se predznamba med ostalim dovoli tudi na podlagi sodbe, s katero je sodišče osebi, proti kateri se predlaga vpis, naložilo, da izstavi zemljiško-knjižno dovolilo glede vknjižbe, ki se predlaga. Skladno s prvo točko prvega odstavka 49. člena ZZK-1 se sicer predznamba dovoli na podlagi odločbe iz 3. do 8. točke prvega odstavka 40. člena ZZK-1, ki še ni postala pravnomočna oziroma dokončna. V obravnavani zadevi pa je sodba Okrožnega sodišča v Murski Soboti, ki jo je predlagateljica predložila kot podlago predlaganemu vpisu, pravnomočna. Kljub temu pritožbeno sodišče meni, da je glede na konkretne okoliščine obravnavanega primera predznamba lastninske pravice dovoljena.
ZZK-1 člen 40, 40/1, 40/1-5, 124, 147, 148.. ZPP člen 319.
vknjižba lastninske pravice na podlagi pravnomočne sodbe - načelo formalnosti v zemljiškoknjižnem postopku - stanje zemljiške knjige ob vpisu - pogoji za dovolitev vpisa v zemljiško knjigo - pravnomočnost - subjektivne meje pravnomočnosti - univerzalni pravni naslednik
Pritožnica je univerzalna pravna naslednica (dedinja) zemljiškoknjižnega prednika (A. P.), kar pomeni, da je stopila na mesto svojega pravnega prednika, zato jo pravnomočna sodba veže.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00009812
OZ člen 5, 39, 39/2, 255. ZIZ člen 272.
ničnost pogodbe - nemoralna pogodba - nedopustna kavza - izbrisna tožba - aktivna legitimacija za izbrisno tožbo - aktivna legitimacija upnika - začasna odredba - začasna odredba o prepovedi odtujitve in obremenitve - zaznamba vrstnega reda za pridobitev lastninske pravice
Obravnavani kupoprodajni pogodbi sta bili sklenjeni z namenom izigrati tožnika kot upnika. Pogodba sklenjena s takšnim namenom je v opreki z moralnimi načeli. Taka kavza pogodbe je zato v skladu z drugim odstavkom 39. člena OZ nedopustna.
Upniku v primeru uspeha z ničnostno tožbo ni mogoče odrekati aktivne legitimacije za izbrisno tožbo, saj v nasprotnem primeru ne bi mogel doseči zemljiškoknjižne izvedbe posledic take sodbe in bi njegovo pravno varstvo ostalo neučinkovito.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00008688
ZZK-1 člen 40, 40/1, 40/1-3. ZPP člen 105, 180. SPZ člen 39, 43. ZIZ člen 168, 168/5.
pridobitev lastninske pravice s priposestvovanjem - originaren način pridobitve lastninske pravice - ugotovitveni tožbeni zahtevek - podlaga za vpis v zemljiško knjigo - listina, ki je podlaga za vpis v zemljiško knjigo - pravnomočna sodna odločba o ugotovitvi obstoja lastninske pravice - ugotovitveni izrek - nesklepčnost tožbenega zahtevka - odpravljiva nesklepčnost tožbe - trditveno in dokazno breme
Tožba ni sklepčna. Tožnik bi moral tožiti na ugotovitev lastninske pravice, saj se vknjižba zatrjevane pravice, ki naj bi jo s priposestvovanjem pridobil na originaren način, dovoli na podlagi sodne odločbe, s katero sodišče ugotovi obstoj, spremembo oziroma prenehanje te pravice.
predlog za vzpostavitev zemljiškoknjižne listine - identiteta nepremičnine
Pritožbeno sodišče pritrjuje pritožbenim razlogom, da je stališče prvostopenjskega sodišča o neizkazanosti kontinuitete v konkretnem primeru pretogo. Dejstvo je, da sta bili obe pogodbi, torej pogodba datirana z dnem 1.12.1992 in pogodba datirana z dnem 17.12.1992, dne 2.12.1992 predloženi upravnemu organu zaradi odmere davka na promet nepremičnin. Jasno je torej, da nobena od teh pogodb ni mogla biti sklenjena šele 17.12.1992. Izkaz dneva predložitve davčnemu organu kvečjemu izkazuje hkratno oziroma sočasno sklenitev obeh pogodb. Datum 17.12.1992 na pogodbi, s katero je Občina P. prodala I. A. stanovanje, pa je očitno napačen.
ZZK-1 člen 234, 234/1-1, 234/1-2, 234/5, 240, 240/1, 240/2, 240/3.
pogoji za začetek postopka vzpostavitve zemljiškoknjižne listine - ugovor zoper sklep o začetku postopka vzpostavitve zemljiškoknjižne listine - postopek vzpostavitve zemljiškoknjižne listine in vknjižbe lastninske pravice
Ob jasnih določbah ZZK-1 (prvi do tretji odstavek 240. člena) ter ugotovitvi, da je udeleženka v ugovoru trdila, da listina ni bila izstavljena, je pravno nesprejemljiva teza pritožbe, da bi bilo treba ob takem stanju stvari opraviti še tehtanje, katera pravica prevlada - ali pravica udeleženke A. L., da prepreči vpis nekomu, ki ima dlje čas trajajočo posest, ali pravica predlagatelja do učinkovitega sodnega varstva. Kolikor pa pritožba omenja vlogo začasnega zastopnika (82. člen ZPP), je dodati, da postavitev začasnega zastopnika pomeni kvečjemu omejitev stranke oz. udeleženca, ki mu je tak zastopnik postavljen, do izjave pred sodiščem, saj lahko poda izjavo le prek začasnega zastopnika.
vknjižba hipoteke po uradni dolžnosti - vpis spremembe imetnika pri že vpisani hipoteki - podlaga za vpis spremembe imetnika hipoteke - načelo formalnosti v zemljiškoknjižnem postopku - obvestilo izvršilnega sodišča - sklep izvršilnega sodišča
Zemljiškoknjižno sodišče je pravilno uporabilo tretji odstavek 88. člena ZZK-1, ko je na podlagi obvestila in sklepa izvršilnega sodišča o spremembni upnika pri hipoteki dovolilo vpis novega upnika.Ugovorne navedbe o poplačilu dolga so za ta postopek nepomembne.
stvarna služnost - opis prostorskih meja stvarne služnosti - priposestvovanje stvarne služnosti - stvarna služnost hoje in vožnje - priposestvovalna doba - prepoved vznemirjanja
ZZK-1 v 19. členu določa, da se morajo pri poteku služnostne poti po delu nepremičnine prostorske meje služnosti natančno opisati. Toda to ne pomeni, da mora biti potek služnostne poti določen z navedbo posameznih točk in razdaljami med njimi.
lastninjenje stanovanj - predlog za vpis v zemljiško knjigo - privatizacija stanovanj po SZ - nepremičnina v zasebni lasti
Neutemeljeno je sklicevanje pritožbe na določbo 6. člena ZPPLPS. Določbe SZ o lastninjenju iz 111. do 116. člena SZ so pri stanovanjih pomenile spremembo pravice uporabe v okviru družbene lastnine v lastninsko pravico, členi 117 in naslednji - do 133. člena SZ, pa so urejali privatizacijo stanovanj. Gre torej za premik iz družbenolastninskega v lastninski režim. Zato tudi ni bilo odločilno vprašanje, katera od nekdanjih družbenih pravnih oseb je dejansko lastnik stanovanja. Določba 6. člena ZPPLPS je varovala kupce, ki so stanovanja pridobili v dobri veri od družbenopravne osebe. Na domnevo iz 6. člena ZPPLPS (ki jo je treba ozko razlagati) se torej lahko sklicujejo le tisti kupci stanovanj po privatizacijskih določbah SZ, ki so stanovanje kupili od družbeno pravne osebe (in je bila v zemljiški knjigi vpisana družbena lastnina). V konkretnem primeru pa je šlo za nepremičnino, ki je bila že v času uveljavitve SZ in času sklenitve pogodbe, sklenjene na podlagi 117. člena SZ v letu 1992, last tretjega, fizične osebe, torej v zasebni lasti.
ZZK-1 člen 86, 125c, 125d, 125d/4.. ZIZ-UPB3 člen 46, 46/1, 167.
zemljiška knjiga - zaznamba izvršbe v zemljiški knjigi - vpis zaznambe izvršbe po uradni dolžnosti - elektronska zemljiška knjiga - pretvarjanje pisne vloge v elektronsko vlogo - napaka pri pretvorbi
Sodišče je v izpodbijanem sklepu navedlo, da je vsebina ugovora K.T. identična vsebini ugovorov preostalih dveh udeležencev. Ali to drži ali ne, pa pritožbeno sodišče ni moglo preveriti. V elektronsko vodenem spisu se namreč nahaja le prva stran njegovega ugovora. Po vsej verjetnosti je prišlo do napake pri pretvarjanju pisne vloge v elektronsko vlogo.
etažna lastnina - vpis etažne lastnine v zemljiško knjigo - pravnomočna sodna odločba - listina, ki je podlaga za vpis v zemljiško knjigo - identifikacijski znak nepremičnine - vpis stavbe v kataster stavb
Zemljiškoknjižno sodišče je ravnalo prav, ko je dovolilo vknjižbo na podlagi pravnomočne sodbe o oblikovanju etažne lastnine.
načelo vrstnega reda - načelo začetka učinkovanja vpisov
V zadevi je prišlo do kršitve načel vrstnega reda in začetka učinkovanja vpisov, ki predstavljata temeljni načeli zemljiškoknjižnega postopka. Kot splošni načeli sta opredeljeni v 5. členu ZZK-1, ki določa, da vpisi pravic in pravnih dejstev v zemljiški knjigi učinkujejo od trenutka, ko je zemljiškoknjižno sodišče prejelo predlog za vpis oz. listino, na podlagi katere je odločalo o vpisu po uradni dolžnosti in v 10. členu ZZK-1, ki določa, da zemljiškoknjižno sodišče odloča o vpisih in oporavlja vpise po vrstnem redu, ki se določi po trenutku, ko je prejelo predlog oziroma drugo listino. Sodišče pri svoji odločitvi ne bi smelo upoštevati dejstva, ki je nastopilo kasneje (zemljiškoknjižni postopek je bil pričet 15.12.2014, odločba Upravnega sodišča RS je bila izdana leto dni kasneje - 8.12.2015). Z odločitvijo, ki izhaja iz izpodbijanega sklepa, ne bi bilo zagotovljeno pravno varstvo, katerega cilj zasleduje vpis začasne odredbe.
IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00007769
SPZ člen 37, 37/1, 42, 67, 67/5, 101. ZZK-1 člen 39, 40, 40/1, 40/1-7, 63, 63/1, 86, 87, 87/2, 87/3, 87/4. OZ člen 198. ZIZ člen 192, 210.
izvrševanje lastninske pravice - razmerja med solastniki - souporaba in soposest - uporabnina in uporaba solastne stvari - prisilna izvršba - sodna izvršba - prodaja solastninskega deleža - javna dražba nepremičnin - originarna pridobitev lastninske pravice kupca nepremičnine v izvršilnem postopku - pridobitev lastninske pravice na podlagi sodne odločbe - pravnomočnost sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu - prenehanje lastninske pravice - zaznamba izvršbe - nujno sosporništvo solastnikov - enotno in nujno sosporništvo - aktivna legitimacija solastnikov za terjatev uporabnine - pasivna legitimacija solastnikov
Pridobitev lastninske pravice z nakupom v izvršbi je originaren način pridobitve lastninske pravice. Gre za pridobitev lastninske pravice s pravnomočno sodno odločbo. Lastninska pravica se pridobi s pravnomočnostjo sklepa o izročitvi nepremičnine. Vknjižba lastninske pravice na podlagi pravnomočnega sklepa o izročitvi nepremičnine ima le dekleratorni pomen. To pomeni, da kupec postane lastnik šele po pravnomočnosti sklepa o izročitvi nepremičnine. S tem preneha tudi lastninska pravica, ki jo je imel dotlej na stvari prejšnji lastnik. Učinkovanje zaznambe izvršbe pa na lastninsko pravico, ki je trajala do pravnomočnosti sklepa o izročitvi nepremičnine, ne vpliva.
Pri uveljavljanju obligacijskega zahtevka zaradi kršenja solastninskih upravičenj posameznega solastnika ni nujnega sosporništva vseh solastnikov stvari. Če celo solastno nepremičnino uporablja le eden od solastnikov in proti volji iz souporabe solastne stvari izključi druge solastnike, je pasivno legitimiran le tisti solastnik, ki krši solastninska upravičenja prizadetih solastnikov, aktivno legimirani pa so le prizadeti solastniki, ne pa tudi tisti solastniki, ki v pravice drugih solatnikov ne posegajo niti niso s kršitvami drugih sami prizadeti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - USTAVNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00007795
URS člen 158. ZZK-1 člen 148, 148/1, 148/1-1, 244, 244/3. ZPP člen 224, 224/1, 224/5.
izbrisna tožba - zemljiškoknjižni postopek - podlaga za vknjižbo - formalna neveljavnost vpisa - učinki pravnomočnosti - javna listina - dokazna vrednost javne listine - dobrovernost pridobitelja - načelo zaupanja v zemljiško knjigo
Če ni materialnopravne podlage za vknjižbo, so podani razlogi formalne neveljavnosti vknjižbe, ki jih morajo udeleženci zemljiškoknjižnega postopka uveljavljati v njem.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00008830
ZPP člen 3, 3/3, 318, 318/1, 318/1-2, 318/1-3, 318/1-4, 337, 338, 338/2, 339, 339/2, 339/2-7. ZTLR člen 54. SPZ člen 13, 44, 44/1. ZZK-1 člen 150. ZCes-1 člen 2, 2-25, 3, 3/2.
tožba na ugotovitev služnosti - priposestvovanje stvarne služnosti - pasivna legitimacija - zamudna sodba - pogoji za izdajo zamudne sodbe - sklepčnost - nasprotje med zatrjevanimi dejstvi in dokazi - splošno znana dejstva - vpogled v zemljiško knjigo - nedovoljeno razpolaganje - javno dobro - nedovoljene pritožbene novote
Pred izdajo zamudne sodbe sodišče ni dolžno vpogledati v zemljiško knjigo.
Toženec v pritožbi navaja, da ima nepremičnina s parc. št. 14/12 status javne ceste (ker je bila kategorizirana kot občinska pot) in s tem javnega dobra, tak status pa je imela že v trenutku odločanja. Teh pritožbenih navedb ni mogoče zanemariti s sklicevanjem na nedovoljene pritožbene novote. Dejstva, ki tvorijo dejanski stan nedovoljenega razpolaganja, mora sodišče upoštevati po uradni dolžnosti, zato zanje ne velja omejitev iz prvega odstavka 337. člena ZPP.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00008928
ZPP člen 286, 286/1, 318. ZZK-1 člen 8, 8/1, 243. OZ člen 15, 16. SPZ člen 105, 105/1, 112, 112/1.
izdaja zamudne sodbe - neizdaja zamudne sodbe - trditve in dokazi - navedba dejstev in predložitev dokazov do konca prvega naroka za glavno obravnavo - odprava nesklepčnosti tožbe - sklepčnost tožbe - sprememba solastnine na skupnih delih nepremičnine v etažno lastnino - sporazum o delitvi - določen predmet prodaje - predmet pogodbe - podstrešni prostor - skupni del - posebni del zgradbe - nesoglasje volj (disenz) - miselni pridržek - obstoj in vsebina pogodbe
Čeprav toženci niso podali odgovora na tožbo, v obravnavanem primeru izdaja zamudne sodbe ni bila mogoča, ker je tožnik postavil sicer določljiv zahtevek, vendar ni bil določen na način, kot se zahteva za vknjižbo lastninske pravice na posameznem delu stavbe v etažni lastnini.
Tožnik, ki ni poskrbel za zemljiškoknjižno izvedbo sporazuma o preoblikovanju skupnih delov v posamezne dele, niti ni ob sklepanju pogodbe opozoril, da dejansko stanje na podstrešju ne ustreza zemljiškoknjižnemu stanju, ne more uživati pravnega varstva.
Izostanek izrecne navedbe, da predmet pogodbe vključuje tudi prenos (so)lastninske pravice na skupnih delih stavbe, ne pomeni, da prodajna pogodba ni vključevala tudi prenosa solastninske pravice glede prostorov na podstrešju.