STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL0084803
SPZ člen 10, 41, 44, 44/2. OZ člen 440. ZZK-1 člen 8, 243. ZTLR člen 28, 28/2.
lastninska pravica – pridobitev lastninske pravice – priposestvovanje – dedovanje – načelo zaupanja v zemljiško knjigo – dobra vera – prodajna pogodba – prodaja tuje stvari – izbrisna tožba
Drugi odstavek 44. člena SPZ varuje le tistega, ki je nepremičnino pridobil s pravnim poslom.
Pri dedovanju gre za izvedeni način pridobitve, kar pomeni, da dediči pridobijo lastninsko pravico v trenutku zapustnikove smrti v enakem obsegu, kot jo je imel pred tem zapustnik.
ZAVAROVANJE TERJATEV – ZEMLJIŠKA KNJIGA – STVARNO PRAVO – USTAVNO PRAVO
VSL0077529
ZIZ člen 244. ZZK-1 člen 15a, 15a-2, 15a-3, 15a-4. SPZ člen 105, 105/1, 112. ZUstS člen 44.
zavarovanje davčnega dolga – zastavna pravica na nepremičnini – zemljiška knjiga – načelo javnosti – zemljišče pod stavbo – splošni skupni del stavbe – posebni skupni del stavbe – oblikovalni učinek vpisa v zemljiško knjigo – odločba Ustavnega sodišča – pravne posledice odločitve
Ker je bilo do začetka učinkovanja razveljavitev zakonov v zvezi z obdavčitvijo nepremičnin o dolžnikovi obveznosti že pravnomočno odločeno, odločbi Ustavnega sodišča na dolžnikovo obveznost ne vplivata. To, da je dolžnik vložil tudi pritožbo zoper sklep o davčni izvršbi, ni pravno pomembno za postopek zavarovanja z zastavno pravico na dolžnikovih nepremičninah.
V zemljiško knjigo se vpisujejo stvarne pravice na nepremičninah in zanjo velja načelo javnosti in oblikovalnih učinkov vpisov. Za konkretni nepremičnini iz zemljiške knjige ne izhaja, da bi šlo pri teh nepremičninah za zemljišče pod stavbo oziroma zemljišče, ki predstavlja skupen del stavbe, saj bi v nasprotnem primeru pri teh nepremičninah bilo navedeno, da gre za splošne skupne dele. Dokler gre za nepremičnine (zemljiške parcele) v izključni lasti dolžnika, pa je te nepremičnine v breme dolžnika mogoče obremeniti.
Pri vsaki nepremičnini, ki je splošni ali posebni skupni del stavbe, se to pravno dejstvo vpiše v zemljiško knjigo kot njen osnovni položaj. Nepremičnina je vpisana kot posamezni del stavbe, dalje je pri njej vpisana lastninska pravica v deležu 1/1 v korist dolžnika na posameznem delu ter delež solastnine na splošnih skupnih delih stavbe v etažni lastnini. Glede na navedeno dolžnik tudi glede te nepremičnine ni izkazal, da bi šlo za skupen del stavbe v etažni lastnini.
LASTNINJENJE – STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA – ZADRUGE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0085003
OZ člen 35, 39. ZZad člen 74. ZSKZ člen 14. SPZ člen 100. ZTLR člen 12, 29. ZZK-1 člen 50, 50/1. ZPP člen 7, 212, 285.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini – ugotovitev ničnosti kupoprodajne pogodbe – ugotovitev lastninske pravice – preoblikovanje družbene lastnine v lastnino z znanim titularjem – pripadajoče zemljišče k večstanovanjski stavbi – dejanska etažna lastnina – navidezna solastnina – funkcionalno zemljišče – pravni promet s funkcionalnim zemljiščem – prodaja funkcionalnega zemljišča – predmet pogodbe – ničnost pogodbe – nedopusten predmet – ravnanje v nasprotju s prisilnimi predpisi in moralo – pravica uporabe – priposestvovanje – izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila – neodpravljiva nesklepčnost tožbe – razpravno načelo – dokazni predlog z izvedencem – materialno procesno vodstvo
Obravnavani lastninski spor za ugotovitev lastninske pravice na spornih nepremičninah izvira iz procesa preoblikovanja družbene lastnine v lastnino z znanim titularjem. Konkurirata pridobitev (so)lastninske pravice tožnice na funkcionalnem zemljišču na podlagi pravice uporabe, ki se je olastninila na podlagi ZLNDL, in lastninska pravica druge tožene stranke, pridobljena na podlagi 74. člena ZZad in 14. člena ZZKS.
Zaradi odtujitve večstanovanjske stavbe v času družbene lastnine stavba z zemljiščem, ki je bilo potrebno za njeno redno rabo, ob lastninjenju ni spadala v zadružno premoženje in se ni olastninila po ZZad.
ZZK-1 člen 29, 40, 55, 59, 59/2, 60, 60/4, 61. SPZ člen 224, 241, 248.
užitek - konsolidacija - užitkar postane lastnik stvari - izbris vpisa - izbris užitka - pogoji za izbris - obveznost predložitve zemljiškoknjižnega dovolila
SPZ sicer izrecno določa, da je za izbris potrebna pisna izjava volje lastnika, ki vsebuje zemljiškoknjižno dovolilo, le v primeru izbrisa stvarne služnosti, ki je prenehala zato, ker je ista oseba postala lastnik gospodujoče in služeče nepremičnine, medtem ko določbe o načinu izbrisa osebne služnosti, ko pride do združitve lastnika in užitkarja v eni osebi, nima. Vendar pravna teorija tudi za te primere razlaga enako: da je potrebna za izbris užitka iz zemljiške knjige (po 248. členu SPZ se za osebno služnost stanovanja smiselno uporabljajo določila o užitku) enostranska izjava oziroma zemljiškoknjižno dovolilo za vpis izbrisa užitka iz zemljiške knjige. V obravnavani zadevi ne gre za primer, v zvezi s katerim bi pravila zemljiškoknjižnega prava izključevala obveznost predložitve listine, ki je podlaga vpisu (izbrisu).
pomotni vpis - oblikovanje etažne lastnine - prenos zaznambe na novo nastale posamezne dele - načelo zaupanja v zemljiško knjigo - dobra vera
Po četrtem odstavku 105. člena SPZ je solastnina etažnih lastnikov na skupnih delih neločljivo povezana z lastnino na posameznem delu. Solastnini na skupnih delih se ni mogoče odpovedati. Ker iz zemljiškoknjižnih podatkov izhaja, da parcela št. 1 v obliki solastnine pripada vsakokratnim lastnikom posameznih delov št. 1, 2 in 3 stavbe št. 1, kupci že glede na obstoječe zemljiškoknjižne podatke v trenutku sklepanja kupoprodajne pogodbe niso mogli biti v dobri veri, da v zvezi s kupljenimi nepremičninami ni povezana v zemljiški knjigi nobena zaznamba.
V zemljiškoknjižnem postopku ni skupnih stroškov, zato se drugi odstavek 35. člena ZNP ne uporablja. Vprašanje povrnitve stroškov se lahko v nepravdnem postopku (če ni izrecno drugače določeno) postavi le pri skupnih stroških. V teoriji in sodni praksi ni sporno, da krivdnega načela ni mogoče uporabiti zgolj iz razloga, ker nasprotna stranka v postopku ni uspela.
Za predlagateljico in D. ni sporen prenos vseh terjatev zavarovanih z maksimalno hipoteko in z njimi tudi prenos same maksimalne hipoteke. Glede na navedeno je zaključek sodišča, da je iz Potrditvene pogodbe razvidno, da so bile prenesene vse terjatve zavarovane z maksimalno hipoteko, in da drugih terjatev ni ter da je bilo zato preneseno celotno razmerje, pravno pravilno in je že zato pritožba neutemeljena.
Sodišče je pri izpodbijani odločitvi pravilno uporabilo določbo 146. člena SPZ, saj 29. člen ZUKSB njene uporabe ne izključuje, tako kot izključuje uporabo določb OZ in ZFPPIPP.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – STVARNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL0084452
OZ člen 87, 87/1, 440. ZZK-1 člen 243, 243/1, 243/2, 243/2-1, 244.
prodaja tuje stvari – ugotovitev ničnosti pogodbe – ničnost pogodbe – posledice ničnosti – zahtevek za izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila kot oblika vračilnega zahtevka – izbrisna tožba – uskladitev zemljiškoknjižnega stanja z dejanskim – resnični lastnik – neučinkovitost razpolagalnega posla – pridobiteljeva nedobrovernost – načelo kavzalnosti – primarni zahtevek – podrejeni zahtevek
Opirajoč se na 440. člen OZ, po katerem prodaja tuje stvari veže pogodbenika, se je v sodni praksi utrdilo tudi stališče, da neobstoj razpolagalnega upravičenja ni ovira za veljavno sklenitev zavezovalnega posla in posledično tudi ne podlaga za ničnost pogodbe. S tem je sodna praksa presegla dotlej uveljavljeno stališče sodne prakse, da ponovna prodaja sporne nepremičnine, ki jo je lastnik prodal in dejansko izročil prvemu kupcu, pomeni kršitev moralnih norm in utemeljuje zahtevek za ugotovitev ničnosti takega posla zoper nedobrovernega drugega kupca.
Sodna praksa Vrhovnega sodišča je pred kratkim zavzela jasno stališče, da zahtevek za izstavitev zemljiškoknjižne listine ni ustrezno pravno sredstvo za vračilo nepremičnine, odsvojene na podlagi nične pogodbe.
Če se bo izkazalo, da je pogodba, sklenjena med tožencema, iz razlogov, ki jih uveljavlja tožnik in o katerih se izpodbijana sodba še ni izrekla, nična, bo vknjižbo lastninske pravice na svoje ime mogel doseči z uveljavitvijo izbrisne tožbe (zoper osebe, vknjižene za njim).
Sodna praksa Vrhovnega sodišča se še ni izrecno opredelila o vprašanju, kakšen zahtevek (če sploh) ima na razpolago resnični lastnik, s čigar nepremičnino je razpolagal tretji, pridobitelj pa ni bil v dobri veri glede obstoja njegovega razpolagalnega upravičenja. Navedeni dejanski stan se ne prilega nobenemu od primerov, ki so opredeljeni v veljavnem 243. členu ZZK-1. Izbrisna tožba je po teh določbah praviloma pogojena z neveljavnostjo zavezovalnega posla, ni pa določena za primer neučinkovitosti razpolagalnega posla, ki ob predpostavki pridobiteljeve nedobrovernosti ne more privesti do (pravno učinkovite) pridobitve lastninske pravice. Ker v takem primeru pridobitelj z vknjižbo ni postal resnični lastnik, dotedanji resnični lastnik pa lastninske pravice ni izgubil, mu mora biti dano pravno varstvo, s katerim bo dosegel uskladitev zemljiškoknjižnega stanja z dejanskim.
vpis pravic v zemljiško knjigo - vpis lastninske pravice - vpis lastninske pravice v korist vsakokratnega lastnika druge nepremičnine
Pritožnik je v tej zadevi predlagal vknjižbo lastninske pravice pri dveh zemljiških parcelah v korist vsakokratnega lastnika tretje zemljiške parcele. Odločitev sodišča, da se vknjižba ne dovoli, je materialno pravno pravilna, pritožbeni argumenti pa pravno zmotni. Splošno pravilo je, da se pri vpisu pridobitve pravice vpišejo podatki o osebi, ki je imetnik ali imetnica te pravice. Od tega osnovnega pravila je le nekaj izjem in na te izjeme, ki so z zakonom točno določene, se nanaša pravilo iz tretjega odstavka 14. člena ZZK-1, ki predvideva možnost, da se namesto podatkov o osebi vpiše identifikacijski znak nepremičnine, vsakokratni lastnik katere je imetnik te pravice. Kar se tiče lastninske pravice, to velja v primerih etažne lastnine.
SPZ člen 9, 10, 44, 44/2. ZZK-1 člen 8, 8/1, 8/2. ZOdv člen 5, 5/2.
lastninska pravica – priposestvovanje – domneva dobre vere – dobrovernost – načelo zaupanja v zemljiško knjigo – pridobitev lastninske pravice – omejitev priposestvovanja – pravice in dolžnosti odvetnikov – izločitev pooblaščenca
Le če bi bil pridobitelj nepošten, ga določba drugega odstavka 44. člena SPZ ne bi varovala, oziroma povedano poenostavljeno, tožeča stranka je s temi trditvami zatrjevala in dokazovala svojo dobro vero, ni pa zatrjevala oziroma dokazovala slabe vere tožencev.
STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – LASTNINJENJE – ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL0060202
SPZ člen 23, 40, 49. OZ člen 20, 22, 22/3. ZLNDL člen 5. ZZK-1 člen 243, 244.
pogodba o priznanju lastninske pravice – pogodba o uskladitvi zemljiškoknjižnega stanja z dejanskim – javni razpis – vabilo k dajanju ponudb – predmet javnega razpisa – razpolagalna sposobnost – načelo nemo plus iuris – pridobitev lastninske pravice s pravnim poslom – izbrisna tožba
Tožeča stranka ne more uspeti z zahtevkom za sklenitev pogodbe o priznanju lastninske pravice na podlagi pravnega posla, če tožena stranka lastninske pravice na stvari, ki naj bi bila predmet pravnega posla, oziroma razpolagalne sposobnosti sploh nima. Lastninsko pravico lahko prenese samo njen lastnik v takšnem obsegu, kot jo ima sam.
ZEMLJIŠKA KNJIGA – CIVILNO PROCESNO PRAVO – DEDNO PRAVO
VSL0071275
ZPP člen 328, 332. ZD člen 216.
zapuščinski postopek – sklep o dedovanju – vzpostavitev etažne lastnine za stanovanje, ki je predmet sklepa o dedovanju – odredba zapuščinskega sodišča o vknjižbi lastninske pravice – predlog za izdajo popravnega sklepa – neutemeljenost predloga za izdajo popravnega sklepa
Za izdajo popravnega sklepa ni podlage, saj ni prišlo do napak, pomot ali pomanjkljivosti, prav tako ne za izdajo dopolnilnega sklepa o dedovanju, saj bi ta prišel v poštev le, če sodišče v sklep o dedovanju ne bi vključilo vsega znanega premoženja.
STVARNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0060184
ZTLR člen 21, 22, 24, 25, 26. ZZK-1 člen 40, 40/1, 40/1-3. ZPP člen 2.
originarna pridobitev lastninske pravice – gradnja na nepremičnini v solastnini – vlaganja enega solastnika – nastanek nove stvari – sprememba identitete nepremičnine – gradnja na tujem svetu – listine, ki so podlaga za vknjižbo
Vlaganja v solastno nepremičnino imajo stvarno pravne posledice le, če je obstajalo soglasje (so)lastnika za pridobitev oziroma spremembo (so)lastninskih deležev ali če z vlaganji nastane nova stvar (sodba VS RS II Ips 720/2008), slednje pa je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, saj je obstoječa nepremičnina po izvedenih obsežnih tožnikovih vlaganjih spremenila svojo identiteto, funkcionalnost ter svojo vrednost, zaradi česar je zaključek sodišča prve stopnje, da je tožnik pridobil lastninsko pravico na nepremičnini s stvaritvijo nove stvari, materialnopravno pravilen.
Toženka se neutemeljeno sklicuje na določila gradnje na tujem svetu (24., 25. in 26. člen ZTLR), saj je tožnik gradil na nepremičnini, ki je bila v njegovi solasti.
ZFPPIPP člen 328, 328/2, 329, 329/4, 331, 331/2, 331/2-2, 341, 341/4, 343, 343/1. ZZK-1 člen 8. SPZ člen 10.
prodaja – način prodaje – sklep o prodaji – drugi sklep o prodaji – poslovna celota – etažna lastnina – mnenje ločitvenega upnika – mnenje upniškega odbora – nezavezujoče zbiranje ponudb – določitev cene – izklicna cena – soglasje k sklenitvi prodajne pogodbe – načelo zaupanja v zemljiško knjigo
Parkirišča niso nujno del poslovne celote – predelave vina.
Pri nezavezujočem zbiranju ponudb se ne določi nikakršna cena. Namen prodaje z nezavezujočim zbiranjem ponudb je ravno v tem, da se ugotovi, koliko so morebitni kupci sploh pripravljeni plačati za določeno premoženje in v zvezi s tem nadaljnja pogajanja o ceni premoženja. Pri tem stečajni dolžnik tudi ni zavezan sprejeti nobene ponudbe, v kolikor cena ne dosega primerne cene tega premoženja. V primeru zbiranja nezavezujočih ponudb se ravno zato, ker cena ni predmet preizkusa ob sklepu o prodaji, dosežena cena preizkuša ob izdaji soglasja k sklenitvi prodajne pogodbe, katerega predpostavka je tudi mnenje oziroma soglasje upniškega odbora in ločitvenih upnikov, seveda pa imajo doseženi ceni pravico ugovarjati tudi drugi upniki.
Pritožbeno sodišče se strinja z odločitvijo in argumentacijo prvostopenjskega sodišča, da v ugovoru (in pritožbi) citirane določbe ZUKSB ne izključujejo uporabe četrtega odstavka 146. člena SPZ.
ZVEtL člen 3, 4, 6, 6/4, 9, 11, 17, 25, 29, 29/2, 31. SZ člen 144.
vzpostavitev etažne lastnine – nedokončana etažna lastnina – dokončanje postopkov za vzpostavitev etažne lastnine na stavbi kot celoti – vprašanje lastninske pravice – sporna dejstva – domneve v postopku za vzpostavitev etažne lastnine – bolj verjetna pravica – uveljavljanje zahtevkov po vzpostavitvi etažne lastnine – pridobitelj posameznega dela – pravni naslov – vpis v zemljiško knjigo
Pridobitelj posameznega dela stavbe je oseba, ki s pravnim naslovom izkazuje upravičenje do pridobitve lastninske pravice na posameznem delu stavbe, tudi če niso izpolnjeni pogoji, ki jih za vpis lastninske pravice na posameznem delu stavbe določa zakon, ki ureja zemljiško knjigo.
ZUKSB je specialen predpis in prav zato je potrebno njegove določbe razlagati restriktivno. Pritožnica zmotno razume določbo 29. člena tega zakona. Navedena določba ne izključuje uporabo določil SPZ, temveč le nekaterih drugih, izrecno določenih predpisov. Kot je pravilno obrazložilo že sodišče prve stopnje določba drugega odstavka navedenega člena zakona izključuje le tiste omejitve, ki se nanašajo na relativno razmerje pogodbenikov, ne pa temeljna stvarnopravna pravila.
V tretjem odstavku 53. člena ZZK-1 je jasno določeno, da se zadnji dan roka iz drugega odstavka vpiše pri vpisu predznamovane pravice v zemljiško knjigo.