NEPRAVDNO PRAVO – STVARNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL0082220
ZVEtL člen 3, 6, 22. SPZ člen 23, 49. ZZK-1 člen 33, 33/1.
pridobitev lastninske pravice – vpis v zemljiško knjigo – priposestvovanje – pravni naslov – postopek za vzpostavitev etažne lastnine – posamezen del stavbe – del podstrešja – upravičenje do pridobitve lastninske pravice na delu podstrešja – razpolaganje s solastniškim deležem – skupni del
Predlagatelj ni izkazal upravičenja do pridobitve lastninske pravice na delu podstrešja kot posameznem delu stavbe. Pravna prednica predlagatelja namreč ni mogla razpolagati s solastniškim deležem na pravno še vedno nerazdeljenem skupnem delu kot s samostojno stvarjo.
izbrisna tožba – ničnost vknjižbe lastninske pravice – prekluzivni rok za vložitev izbrisne tožbe – časovna veljavnost zakona
Absurdno je stališče toženca, da bi lastniki tožbo morali vložiti v roku treh let po njegovem vpisu v zemljiško knjigo, saj takrat materialnopravna neveljavnost vknjižbe sploh še ni bila ugotovljena s pravnomočno sodbo. Po uveljavitvi ZZK-1, ki ne vsebuje prehodne določbe v zvezi z izbrisno tožbo, kar pomeni, da učinkuje takoj, pa prekluzivnega roka za vložitev izbrisne tožbe ni več.
ZZK-1 je mogoče uporabiti za vsa, tudi že pred uporabo novega zakona, nastala pravna razmerja.
procesna sposobnost - dvom o obstoju procesne sposobnosti - skrbnik za posebni primer
Sodišče mora tedaj, ko glede na okoliščine primera podvomi o obstoju procesne sposobnosti, že po uradni dolžnosti poskrbeti, da se to vprašanje zaradi varovanja procesnega položaja strank razčistiti. To svojo dolžnost je zemljiškoknjižno sodišče v tej zadevi spregledalo.
podlaga za vknjižbo pravice - zamudna sodba - pravnomočnost sodbe - zadnji pridobitelj večkratnega zaporednega prenosa pravic - sklep o dedovanju
Zamudna sodba je po podatkih spisa pravnomočna in predstavlja eno od listin, ki jih ZZK-1 v prvem odstavku 40. člena predvideva kot podlago za vknjižbo pravice.
Predlagatelj ni uspel izkazati, da druga listina predstavlja podlago za (nadaljnji) prenos lastninske pravice na njegovo ime v deležu 1/8.
Gre za sklep o dedovanju po pokojnem M.P. Zemljiške parcele št. 1 k.o... Slednje niti ni v ugotovljenem obsegu zapuščine. Glede nje je v sklepu navedeno, da sta zapustnikova sinova V.P. in A.P. "izločala 1/2 na nepremičnini s parc. št. 1 v vl. št. 1 k.o. , kar sta jima zapustnikova žena S.P. in zapustnikov sin K.P. priznala".
Ni mogoče govoriti o tem, da gre za zapis dogovora med dediči o nekem drugem premoženju izven obsega zapuščine, ki bi glede na vsebino in obliko lahko predstavljal listino, primerno za vknjižbo v zvezi s sporno zemljiško parcelo (npr. zapis sodne poravnave, ki je listina iz drugega odstavka 40. člena ZZK-1).
ZPP člen 339, 339/2-11. ZNP člen 37. ZZK-1 člen 120.
predlog za vpis zaznambe izbrisne tožbe - nepravdni postopek za odvzem poslovne sposobnosti predlagatelja
Sodišče je bilo pred izdajo izpodbijanega sklepa s strani prvotnega pooblaščenca predlagateljice obveščeno, da je zoper predlagateljico v teku nepravdni postopek za odvzem poslovne sposobnosti. Navedeno bi pri sodišču moralo vzbuditi dvom o predlagateljičini poslovni in s tem procesni sposobnosti, kar bi narekovalo, da preveri podane navedbe in šele nato odloči. In ker ni tako ravnalo, in je iz v pritožbi predloženi odločbi CSD razvidno, da predlagateljico zastopa zakonita zastopnica, je storilo absolutno bistveno kršitev iz 11. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku v zvezi s 120. členom Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju: ZZK-1), ko je upoštevalo umik predloga z dne 9.3.2016, ki ga ni podala niti odobrila
Predlagatelj bi lahko ob izpolnitvi ostalih pogojev uspešno predlagal vpis tudi zoper univerzalno pravno naslednico, če bi priložil listino, ki bi izkazovala univerzalno pravno nasledstvo. Take listine ni priložil1 in se nanjo v predlogu tudi ni skliceval. Samo dejstvo, da je iz zemljiškoknjižnih podatkov razvidno, da je bila nasprotna udeleženka vpisana pri služeči nepremičnini na podlagi sklepa o dedovanju, ni dovolj, predlagatelj bi se moral v predlogu sklicevati na sklep o dedovanju po pokojnem in ga priložiti oz., če je ta že vložen v informatizirano zbirko listin, navesti opravilno številko zadeve, v kateri je zemljiškoknjižno sodišče na podlagi te listine dovolilo vpis.
Za postopek popravljanja pomotnih vpisov velja 200. člen ZZK-1, ki določa, da zemljiškoknjižno sodišče v takih primerih začne postopek sicer po uradni dolžnosti, da pa se za sam postopek popravljanja smiselno uporabljajo pravila, določena v petem poglavju ZZK-1, ki tudi sicer veljajo za vpise, o katerih zemljiškoknjižno sodišče odloča po uradni dolžnosti.
Zaznamba spora – podrejenega zahtevka sicer pomeni, da v primeru uspeha s primarnim zahtevkom, predlagatelj ne bo mogel doseči vpisa lastninske pravice v vrstnem redu zaznambe spora, vendar to na samo utemeljenost predloga ne vpliva.
poočitev - sprememba identifikacijskega znaka nepremičnine - zemljiškoknjižni postopek tipa 971
O (ne)dovoljeni poočitvi spremembe identifikacijskega znaka nepremičnine sodišče geodetsko upravo obvesti in o tem ne izdaja posebnega sklepa. Zakon za take primere odločitev tudi ne predvideva možnosti pravnega sredstva.
Glede na specifične okoliščine v konkretni zadevi, ki so pripeljale do napačne odločitve, pa je pritožbeno sodišče ocenilo, da pritožniku ni mogoče odreči pravnega interesa za pritožbo.
Pritožbeno sodišče ne vidi podlage za zaključek, da bi v konkretni zadevi zaznamba „črne gradnje“ pomembno vplivala na odločanje o dovoljenosti zahtevane poočitve delitve zemljiške parcele.
STVARNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0075991
ZZK-1 člen 6, 99, 243, 243/1. SPZ člen 40, 49. ZPP člen 3, 3/3, 271, 316, 316/2.
izbrisna tožba – pripoznava tožbenega zahtevka – lastninska pravica – pridobitev lastninske pravice s pravnim poslom – prenos lastninske pravice – prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnin – publicitetni učinki vpisov v zemljiško knjigo – vknjižba lastninske pravice – učinki zaznambe prepovedi odtujitve in obremenitve
Zgolj s sklenitvijo zavezovalnega pravnega posla (Dogovora) do vzpostavitve prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja ni prišlo, saj zakon za veljaven prenos zahteva tudi vknjižbo lastninske pravice v zemljiško knjigo (49. člen SPZ). Ker sta pravdni stranki Dogovor sklenili šele po tem, ko je bila v zemljiški knjigi že zaznamovana prepoved odtujitve in obremenitve spornih nepremičnin v korist upnika toženke, je uporaba drugega odstavka 316. člena v zvezi s tretjim odstavkom 3. člena ZPP utemeljena. V skladu s publicitetnim učinkom vpisov (6. člen ZZK-1) je moralo biti dejstvo prepovedi odtujitve in obremenitve spornih nepremičnin pravdnima strankama znano že v času sklepanja Dogovora. Na podlagi Dogovora tako pravdni stranki ne bi mogli doseči vknjižbe lastninske pravice, prenos lastništva pa bi bil mogoč na podlagi sodne odločbe, saj prepoved odtujitve in obremenitve v skladu s prvim odstavkom 99. člena ZZK-1 velja le za pravnoposlovna razpolaganja. Z izdajo sodbe na podlagi pripoznave tožbenega zahtevka bi bil tako položaj toženkinega upnika izigran.
Ker se sodba na podlagi pripoznave lahko izda že med pripravami za glavno obravnavo (271. člen ZPP), tj. še pred izvedbo naroka za glavno obravnavo, to nedvomno velja tudi za sklep, s katerim sodišče prve stopnje pripoznave ne dovoli.
ZAVAROVANJE TERJATEV – ZEMLJIŠKA KNJIGA – STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0084099
ZZK-1 člen 70, 70/6, 74, 74/4, 128. ZIZ člen 272, 272/2, 272/2-1.
začasna odredba – zavarovanje nedenarne terjatve – pogoji za izdajo začasne odredbe – nevarnost – razpolaganje z zaznamovanim vrstnim redom
Že samo dejstvo, da toženec razpolaga z zaznamovanim vrstnim redom lastninske pravice in hipoteke, predstavlja nevarnost, da ima toženec namen s takšnima zaznambama tudi razpolagati.
STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL0084178
SPZ člen 11, 11/1, 92. ZZK-1 člen 243.
ugotovitev lastninske pravice – vpis v zemljiško knjigo – domneva lastninske pravice – darilna pogodba – izbrisna tožba
Čeprav je mogoče govoriti, da darilna pogodba, ki je bila sklenjena z zlorabo pravic, ni nastala, pa vendarle obstaja in je tudi že imela pravne učinke. Toženi se je namreč na njeni podlagi vpisal v zemljiško knjigo kot lastnik, zato bi jo bilo potrebno na podlagi zahteve zainteresirane osebe spraviti s sveta. Ker je tožena stranka na podlagi sklenjene darilne pogodbe v zemljiški knjigi že vpisana kot lastnik, bi bilo sredstvo za to izbrisna tožba.
Res je, da sta si s pogodbo predlagatelja izgovorila dosmrtno služnostno pravico v njuno korist na delu stanovanjske hiše, vendar pa dovoljenja za vpis pridobitve te pravice pridobitelj lastninske pravice ni izdal.
ZZK-1 člen 13a, 124. ZGJS člen 76. ZZLPPO člen 6, 6/1.
načelo formalnosti - lastninjenje nepremičnin - izjava o pridobitvi lastninske pravice po ZGJS - ex lege prenos lastninske pravice na sredstvih
V postopkih lastninjenja je temelj pridobitve lastninske pravice zakon. Toda v zemljiškoknjižnih postopkih je treba upoštevati tudi zemljiškoknjižna pravila, zahtevajo se namreč listine, ki pridobitev lastninske pravice izkažejo.
Sklicevanje pritožnice, da je lastninsko pravico pridobila na podlagi določb ZSKZ, v zemljiškoknjižnem postopku ne more biti uspešna, na podlagi tega zakona je bilo izdano navodilo, ki predpisuje, katera dokumentacija je potrebna za vpis v zemljiško knjigo, in je pritožnica v tem zemljiškoknjižnem postopku ni priložila.
vknjižba služnostne pravice - sodna poravnava - dogovor o služnosti - zemljiškoknjižno dovolilo
Ko pravica učinkuje v korist vsakokratnega lastnika druge nepremičnine, se pri vpisu pridobitve te pravice namesto podatkov o osebi vpiše identifikacijski znak nepremičnine (nepremičnina kot imetnik) - tretji odstavek 14. člena ZZK-1. Ko se zahteva tak vpis, je zahtevek za vpis utemeljen, če je v zemljiškoknjižnem dovolilu naveden identifikacijski znak nepremičnine, v korist vsakokratnega imetnika katere vpis učinkuje.
IZVRŠILNO PRAVO – STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL0075284
ZIZ člen 120, 120/1, 170, 170/2. SPZ 186, 256, 256/1, 257, 257/1, 260, 260/1, 263, 263/2, 264, 264/2. OZ člen 315, 315/1, 315/2, 421, 421/2. ZZK-1 člen 5, 6, 6/1, 134, 134/1, 135, 135/1.
izvršba na denarno terjatev dolžnika – aktivna legitimacija – sklep o prenosu terjatve v izterjavo – stavbna pravica – nastanek stavbne pravice – prenehanje stavbne pravice – konstitutivnost vpisa v zemljiško knjigo – publicitetni učinek vpisa v zemljiško knjigo – plomba – vpis plombe – zastavna pravica – zastavna pravica na stavbni pravici – ugovori dolžnika zastavljene terjatve – pobot
V skladu z drugim odstavkom 170. člena ZIZ pridobi upnik zastavno pravico na nepremičnini z učinki tudi proti tistemu, ki pozneje pridobi lastninsko pravico na tej nepremičnini. Drugi odstavek 170. člena ZIZ velja smiselno tudi za zastavno pravico na stavbni pravici, saj se na podlagi fikcije stavbno pravico enači z zemljiščem.
STVARNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0082164
ZZK-1 člen 40, 40/1, 40/1-3. ZPP člen 354.
stvarna služnost – prenehanje služnosti – pripoznava tožbenega zahtevka – vknjižba pravic – izstavitev zemljiškoknjižne listine – pravni interes – listine, ki so podlaga za vknjižbo – zavrženje tožbe
Stranka lahko neposredno na podlagi ugotovitvene sodbe doseže vknjižbo prenehanja v zemljiški knjigi, kar pomeni, da ima takšna sodba učinek izvršljivosti.
Pri presoji, čigava pravica ima prednost, je treba upoštevati, da dolžnik v času, ko je toženec pridobil zastavno pravico, dejansko ni bil več lastnik spornega stanovanja, saj je z njim že v letu 1998 razpolagal. Takrat so zato že na prvega kupca, ne glede na izostanek zemljiškoknjižnega vpisa, prešla stvarnopravna upravičenja v obsegu, ki bi mu zagotavljala pravno varstvo v izvršbi. Kasneje so s pogodbami prešla tudi na njegova pravna naslednika. Zastavna pravica pridobljena na le še formalno dolžnikovem premoženju zato ne more imeti prednosti pred tožnikovo lastninsko pravico.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA – STEČAJNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0078011
OZ člen 39, 39/2, 39/4, 40, 40/1, 40/2, 40/3, 429, 429/1, 432, 434, 434/1, 434/2, 434/3. ZPP člen 196, 286, 286b, 286b/1, 337,337/1. ZZK-1 člen 243, 243/1. ZFPPIPP člen 271.
izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika – prodajna pogodba – ničnost pogodbe – nagib za sklenitev pogodbe – nedopusten nagib – kavza – prevzem izpolnitve – neveljavnost vknjižbe – vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja – nujno sosporništvo na pasivni strani – prekluzija
Pri presoji ničnosti zaradi nagiba je relevanten nedopusten nagib. Interpretativno vodilo pri opredelitvi nedopustnega nagiba je uzakonjeno v drugem odstavku 39. člena OZ. Oškodovanje upnikov družbe in oškodovanje proračuna RS pomeni protipravno ravnanje, zato je nična pogodba, ki je sklenjena s takim namenom.
Dogovor med prodajalcem in kupcem, s katerim se kupec zaveže plačati tretjemu (hipotekarnemu upniku) in slednji pri tem ne sodeluje, ima pravno naravo prevzema izpolnitve.
Ugotavljanje notranjega odnosa stranke do ravnanja (t. i. „dejstva notranjega življenja“) predstavlja ugotavljanje dejstev (in ne pravno sklepanje).
Zaradi načela kavzalnosti, ki opredeljuje povezanost med zavezovalnim pravnim poslom in razpolagalnim pravnim poslom, je pravilna odločitev sodišča o ugotovitvi neveljavnosti vknjižbe in vzpostavitve prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja.