zemljiškoknjižni postopek za dopolnitev zemljiške knjige - dopolnitev zemljiške knjige - predlagatelj - pravni interes - vknjižba pridobitve lastninske pravice - lastnik -posestnik - originaren način pridobitve lastninske pravice - priposestvovanje - vknjižba lastninske pravice pri nevpisanih nepremičninah - vknjižba lastninske pravice na umrlo osebo - stranka postopka
V postopku za dopolnitev zemljiške knjige se ne more ugotavljati dejstva, ali je predlagatelj pridobil lastninsko pravico na originaren način, s priposestvovanjem.
STVARNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0082071
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14. ZTLR člen 54, 54/2. ZZK-1 člen 40, 40/1, 40/1-3.
stvarna služnost – stvarna služnost pravice poti – dogovor o vzajemni služnosti – vzajemna služnostna pravica – prekarij – odsotnost razlogov o odločilnih dejstvih – priposestvovanje stvarne služnosti – pošteno izvrševanje služnosti – vknjižba v zemljiško knjigo – podlaga za vknjižbo – tožbeni zahtevek za vpis služnostne pravice v zemljiško knjigo
Ena od listin, na podlagi katerih zemljiškoknjižno sodišče dovoli vknjižbo v zemljiški knjigi, je tudi pravnomočna sodna odločba, s katero je sodišče ugotovilo obstoj, spremembo oziroma prenehanje pravice, katere vknjižba se predlaga. S tožbenim zahtevkom v tej pravdi se zahteva ugotovitev obstoja stvarne služnostne pravice poti, kar je nedvomno pravica, ki se vknjiži v zemljiški knjigi, in v primeru ugoditve tožbenemu zahtevku v tem delu, bo podlaga za vknjižbo te pravice v zemljiški knjigi že pravnomočna sodba o tej odločitvi. To pomeni, da bo tožnik lahko predlagal zemljiškoknjižni vpis obravnavane služnostne pravice že na podlagi pravnomočne sodbe, s katero bo ugotovljen, če bo, obstoj te pravice, in ni potrebno dodatno v pravdi odločati še o vknjižbi te pravice v zemljiški knjigi, kot to zahteva tožeča stranka v 2. točki tožbenega zahtevka. Ker torej ni materialnopravne podlage za tožbeni zahtevek, kot je ta podan v 2. točki izreka, je bilo potrebno izpodbijano sodbo v tem delu spremeniti tako, da se tožbeni zahtevek kot neutemeljen zavrne.
spor o pristojnosti – tožba za vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo – subjektiviteta pravdnih strank – dokaz o dolžnikovi lastnini
V primeru odločanja o zahtevku v petem odstavku 168. člena ZIZ gre lahko za spor o stvarni pravici kot predhodnem vprašanju vpisa v zemljiško knjigo. Ker je v zadevi šest toženih strank, le ena pa je pravna oseba, je glede na vrsto spora pristojno okrajno sodišče (drugi odstavek 481. člena ZPP).
STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA - OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0075562
SPZ člen 105, 105/4, 105/5. OZ člen 52, 56, 83. ZPP člen 154, 154/1, 196, 353.
pridobitev lastninske pravice - solastnina - etažna lastnina - skupni deli stavbe - izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila - oblika kupoprodajne pogodbe za nakup nepremičnin - dogovorjena uporaba nepremičnine - sosporništvo - nujno sosporništvo - enotno sosporništvo
Tožnik, ki kot etažni lastnik s tožbo zahteva ugotovitev solastninske pravice na sosednji parceli (parkirišče), ker naj bi ta predstavljala skupni del poslovne stavbe, mora s tožbo zajeti vse solastnike vtoževane parcele kot nujne in enotne sospornike.
ZPP, ki se v zemljiškoknjižnem postopku uporablja na podlagi drugega odstavka 120. člena Zakona o zemljiški knjigi in 37. člena Zakona o nepravdnem postopku, v 96. členu določa, da mora imeti pooblaščenec, ki ni odvetnik, posebno pooblastilo za opravo dispozitivnih procesnih dejanj, ki najbolj neposredno posežejo v položaj stranke, med temi tudi za prenos pooblastila na drugega.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – STEČAJNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL0075682
OZ člen 106. ZFPPIPP člen 20, 20/2, 60, 60/2, 60/2-3, 253, 253/1. ZZK-1 člen 243, 243/3, 243/3-1.
kupoprodajna pogodba – odstop od pogodbe brez naknadnega roka – razveza pogodbe – izbrisna tožba – prijava terjatve v stečajnem postopku – pravne posledice začetka stečajnega postopka – nedenarna terjatev – pretvorba nedenarnih terjatev v denarne – vsebina prijave terjatve – povrnitev stroškov pravdnega postopka
Nedenarna terjatev je terjatev upnika od dolžnika zahtevati izpolnitev nedenarne dajatve ali izvedbo storitve. To zakonsko definicijo pa je potrebno dopolniti tako, da gre za terjatve, ki neposredno vplivajo na obseg stečajne mase in samo te terjatve se z začetkom stečajnega postopka pretvorijo v denarne terjatve. Terjatev torej ni enaka zahtevku, ki ga obravnava sodišče. Ker torej v zahtevku izbrisne tožbe terjatev ni vsebovana, je neutemeljena pritožbena navedba, da bi moral tožnik takšno terjatev prijaviti v stečajnem postopku.
STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA – IZVRŠILNO PRAVO
VSL0075680
ZIZ člen 168, 168/4.
upnik – vpis dolžnikove lastninske pravice – dokaz o dolžnikovi lastnini – tožba za vpis lastninske pravice na dolžnika – aktivna legitimacija upnika za tožbo za vpis lastninske pravice na dolžnika
Upnik ima aktivno legitimacijo za tožbo za vpis lastninske pravice na nepremičnini na dolžnika v vsakem primeru, ko bi vpis lahko dosegel dolžnik sam, a tega iz kateregakoli razloga ne stori.
STVARNO PRAVO – LASTNINJENJE – ZEMLJIŠKA KNJIGA – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL0083258
SPZ člen 92, 96, 99. ZZK-1 člen 5, 7. ZLNDL člen 2, 2/1, 3, 3/1. ZNNZ člen 34, 34/1, 38, 38/1, 39, 40, 41. Zakon o določanju stavbnih zemljišč v mestih in naseljih mestnega značaja člen 5, 7. Zakon o prometu z zemljišči in stavbami člen 38. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15. ZIZ člen 272, 272/1, 272-2, 272-3.
varstvo lastninske pravice - vrnitveni zahtevek - zaščita pred vznemirjanjem - negatorni zahtevek - aktivna legitimacija - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - garaža na zemljišču v družbeni lastnini - pravica uporabe - prenos pravice uporabe - pravni posel - veljavnost pravnega posla - kupoprodajna pogodba - priposestvovanje - dobra vera - vpis v zemljiško knjigo - funkcionalno zemljišče - izvedenec geodetske stroke - začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - ureditvena začasna odredba
Ko je bil na nezazidanem stavbnem zemljišču objekt zgrajen, se je pravica uporabe na (prej) nezazidanem stavbnem zemljišču lahko prenesla na drugega, in sicer skupaj s stavbo ali z drugim, na tem zemljišču zgrajenim objektom. To izhaja iz 7. člena Zakona o določanju stavbnih zemljišč v mestih in naseljih mestnega značaja, po katerem pravice uporabe na nezazidanem stavbnem zemljišču ni bilo mogoče prenašati na druge, razen če se jo je preneslo skupaj s stavbo ali z drugim, na tem zemljišču zgrajenim objektom. To izhaja tudi iz 38. člena Zakona o prometu z zemljišči in stavbami, ki je določal, da s prenosom lastninske pravice oziroma pravice uporabe stavbe, zgrajene na dodeljenem stavbnem zemljišču, preide na tistega, ki pridobi stavbo, tudi pravica uporabe zemljišča.
ZEMLJIŠKA KNJIGA - STVARNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSK0006386
SPZ člen 72. ZZK-1 člen 158, 158/1-2. ZPP člen 339, 339/2-8.
vknjižba lastninske pravice - skupna lastnina - pravni posel - razpolaganje z nedoločenim deležem na skupni lastnini - neustrezno zemljiško knjižno dovolilo - bistvena kršitev določb postopka - pravica do obravnavanja pred sodiščem - potrditev sklepa z drugačnimi materialnopravnimi razlogi - drugačna odločitev v enaki zadevi.
Ker je zemljiškoknjižni sodnik sklep obrazložil z drugačnimi materialnopravnimi razlogi, kot so bili navedeni v sklepu zemljiškoknjižnega pomočnika, glede katerih pa je bila pritožniku omogočena pravica do izjave v kontradiktornem postopku (v pritožbi), ne gre za kršitev postopka v njegovo škodo.
Skupni lastnik ne more razpolagati s svojim nedoločenim delom, zato zemljiškoknjižno dovolilo, v katerem je prodajalka dovolila vknjižbo spremembe posameznega imetnika pri skupni lastnini, tako da bo namesto njenega imena vpisan kupec, ni ustrezno in predlagana sprememba imetnika ni možna.
Spremembe pri skupnih lastnikih, do katerih naj bi po trditvi pritožbe v preteklosti prihajalo, ne morejo biti argument, s katerim bi pritožnik dosegel drugačno odločitev v obravnavani zadevi.
prenos izvedene pravice ali pravnega dejstva na novega imetnika
V 140. členu ZZK-1 je določena vsebina predloga za vpis, med drugim mora predlog obsegati tudi navedbo listin, ki so podlaga zahtevanemu vpisu, sicer predlogu ni mogoče ugoditi in dovoliti vpisa. V dani situaciji je uporabiti določbo 12. odstavka 142. člena ZZK-1, po kateri mora odvetnik, ki zahteva vpis na podlagi listine iz 6. točke prvega odstavka 142. člena ZZK-1, to listino priložiti predlogu. Predlagatelj je imel možnost v predlogu navesti listine, ki so podlaga predlaganemu vpisu, imel pa je tudi možnost uporabniške pomoči pri Centru za pomoč uporabnikov, ki je očitno ni izkoristil.
ZFPPIPP člen 275, 275/1, 275/3, 278, 278/2, 383. ZZK-1 člen 243.
izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika - razpolagalni posel - pravilno postavljen zahtevek - izbrisna tožba - vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja
Pomembno je, da izpodbojni in izbrisni zahtevek obsega tudi zahtevo po vzpostavitvi stanja zemljiškoknjižnega vpisa, kot je bilo pred vknjižbo (v konkretnem primeru, da je tožnik solastnik sporne nepremičnine do 1/3), in da se dovoli ponovna vknjižba v korist stečajnega dolžnika (skupaj z izročitvijo nepremičnine).
sporazum o prenosu hipoteke - učinek prenosa hipoteke
Pravnomočen sklep nepravdnega sodišča N 115/2012, s katerim je sodišče na podlagi sporazuma upnikov odločilo o prenosu hipoteke med drugim tudi iz idealnega deleža 1/2 od celote sporne nepremičnine parc. št. 693/1 k.o. R. na druge nepremičnine, sam po sebi zato ne pomeni prenehanja hipoteke na tej nepremičnini, ampak je na njegovi podlagi potreben še izbris hipoteke v zemljiški knjigi. Ta sklep sicer pomeni spremembo izvršilnega naslova v delu, ki se nanaša na predmete hipotekarnega jamstva, vendar učinek doseže šele z vknjižbo izbrisa hipoteke iz prvotne nepremičnine in vknjižbo hipoteke na novi nepremičnini. Sklep predstavlja le pravni naslov, medtem ko pridobitni način še ni izveden.
prenos izvedene pravice ali pravnega dejstva na novega imetnika – predlog za spremembo imetnika hipoteke – vpis na podlagi listine – načelo dispozitivnosti
V predmetni zadevi pride v poštev uporaba enajstega odstavka 142. člena ZZK-1, po kateri mora odvetnik, ki zahteva vpis na podlagi listine iz 6. točke prvega odstavka tega člena, to listino priložiti zemljiškoknjižnemu predlogu.
Eno od temeljnih načel zemljiškoknjižnega postopka je načelo dispozitivnosti, kar pomeni, da zemljiškoknjižno sodišče odloča o vpisih na podlagi predloga za vpis in v mejah zahtevkov za vpis, ki se z zemljiškoknjižnim predlogom uveljavljajo. Predlog mora vsebovati tudi navedbo listin, ki so podlaga za zahtevani vpis.
maksimalna hipoteka - izbris starega in vpis novega imetnika - prenos pravnega razmerja - pogodba o prenosu terjatev
Pritožba ima prav, ko navaja, da bi sodišče pri izpodbijani odločitvi moralo uporabiti določbo 146. člena SPZ, saj 29. člen ZUKSB njene uporabe ne izključuje, tako kot izključuje uporabo določb OZ in ZFPPIPP. Razlaga kot jo ponuja sodišče prve stopnje je materialno pravno zmotna. O tem se je pritožbeno sodišče že izreklo (primerjaj odločbi: Cdn 436/2014 in CDn 443/2014).
OZ člen 58, 545. ZN člen 47, 48, 53, 53/4. ZZK-1 člen 243.
darilna pogodba – veljavnost pogodbe – darilo za primer smrti – oblika pogodbe – obličnost ad valorem – notarski zapis – zapisna priča sestra pogodbenih strank - izbrisna tožba
1. Ni sporno, da je bila v obravnavani zadevi ena izmed dveh prič, ki sta sodelovali pri sestavljanju spornih notarskih zapisov, V.B., sestra obeh
pogodbenih strank. Kot priča ne sme sodelovati oseba, ki je z udeležencem take pogodbe v sorodstvu v stranski vrsti do drugega kolena (4. točka 53. člena v zvezi z 22. členom ZN).
2. Dejstvo, da je V.B. v enakem sorodstvenem razmerju z obema pogodbenima strankama, ne zmanjšuje teže te obličnostne pomanjkljivosti, kot to zmotno meni pritožba.
3. Pritožbeno sodišče se strinja z razlago prvostopenjskega sodišča, da zaradi nespoštovanja tega obličnostnega pogoja ni mogoče šteti, da sta bila pogodba in aneks k njej sklenjena v obliki notarskega zapisa.
IZVRŠILNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO– STVARNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL0070967
ZIZ člen 64, 65. ZZK-1 člen 8.
ugotovitev nedopustnosti izvršbe – ugovor tretjega – pravica, ki preprečuje izvršbo – lastninska pravica – prenos lastninske pravice – kupoprodajna pogodba – hipoteka na prodani stvari – trenutek pridobitve lastninske pravice
Za izločitveno tožbo in za ugovor tretjega v izvršilnem postopku velja, da mora tožnik izkazati, da ima na predmetu izvršbe pravico, ki izvršbo preprečuje. Tožnika sta dokazala, da sta že leta 2000 s prvotoženko sklenila in izvršila kupoprodajno pogodbo za nepremičnini, na katerih je bila leta 2007 vpisana hipoteka za posojilo v korist drugotoženca. Ker je bil notarski zapis v posebni pravdi ugotovljen za ničnega, toženca ne moreta uspeti z obrambo, da sta razpolagala z nepremičnino ob upoštevanju zemljiškoknjižnega stanja.
Dedni dogovor sodišče vnese v sklep o dedovanju, če v zapuščinskem postopku vsi dediči sporazumno predložijo delitev in način delitve. V zemljiški knjigi se dedni dogovor po uradni dolžnosti realizira, če je za vknjižbo sposoben.
Sklenjen dedni dogovor stranke zavezuje kot pogodba civilnega prava.
stvarna služnost – opis vsebine služnosti – natančen opis prostorskih mej izvrševanja stvarne služnosti
ZZK-1 v 19. členu določa, da se v primeru, če je izvrševanje stvarne služnosti omejeno na določene dele nepremičnine, te prostorske meje pri opisu vsebine služnosti natančno opišejo. Zakon pri tem torej ne določa, da bi moral biti potek služnostne poti določen z navedbo posameznih točk in z razdaljami med njimi, ampak uporablja pravni standard natančnega opisa.
Za pridobitev sporne služnosti ni potrebno, da bi gospodujoča nepremičnina mejila na služno nepremičnino oziroma, da bi sporna pot s služečega zemljišča neposredno vodila na gospodujoče zemljišče. Bistvo je, ali tožnika dostopata po sporni poti do svoje nepremičnine preko nepremičnine, ki je last tožene stranke.
Pritožbeno navajanje, da naj bi bila ugotovitev sodišča prve stopnje, češ da tožniku nihče ni prerekal lastninske pravice, napačna zato, ker se je v letu 2001 v zemljiško knjigo vknjižil XY, ni prepričljivo. Bistvo (vsebina) lastninske pravice na stvari je v njeni uporabi (posesti), ki, kakor ugotavlja sodišče prve stopnje, vsa dolga leta tožniku oziroma njegovim pravnim prednikom ni bila osporavana.
javnost zemljiške knjige - omejitev dostopa do osebnih podatkov - lokalna skupnost - osebna privolitev posameznika
Ker je namen določbe 199. člena ZZK-1 v varovanju osebnih podatkov posameznika, je v zvezi s predlogom lokalne skupnosti za posredovanje podatkov o lastništvu nepremičnin fizičnih oseb, ki so se prijavile na razpis za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem, utemeljeno sklicevanje lokalne skupnosti na Zakon o varstvu osebnih podatkov, ki v 8. členu določa, da se osebni podatki lahko poleg v primerih, določenih z zakonom, obdelujejo tudi takrat, ko je za to podana osebna privolitev posameznika.