predznamba lastninske pravice - kmetijsko zemljišče - listina, ki je podlaga za vpis predznambe - odločba upravne enote o odobritvi pravnega posla
Ne glede na to, da odločba upravnega organa o odobritvi pravnega posla ni listina po prvi točki, prav tako pa tudi ne listina po 2., 3. ali 4. točki prvega odstavka 49. člena ZZK-1, v primeru predznambe lastninske pravice smiselno nadomešča listino o pravnem poslu. V nasprotnem primeru kupec nepremičnine, kljub sklenjenemu zavezovalnemu pravnem poslu, ne bi mogel zavarovati vrstnega reda pridobitve lastninske pravice.
vknjižba lastninske pravice na podlagi pravnega posla - listine o izpolnitvi pogojev po posebnih predpisih - zaščitena kmetija - stavbna parcela - prisilne določbe zakona
Zemljiškoknjižnemu predlogu za vknjižbo lastninske pravice na podlagi prodajne pogodbe sklenjene v notarskem zapisu, katere predmet je stavbno zemljišče z zaznambo zaščitne kmetije, je treba priložiti listino v smislu drugega odstavka 38. člena ZZK-1.
izbrisna tožba – ugotovitev neveljavnosti vknjižbe lastninske pravice – zahtevek za vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja
Ker so bili toženci ob sklenitvi kupoprodajnih pogodb v dobri veri kot odločilnim momentom, saj sklenitev aneksa in vpis v zemljiško knjigo v letu 2004 pomenita le realizacijo njihove preje pridobljene pravice, je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo tožbeni zahtevek za ugotovitev neveljavnosti vknjižbe lastninske pravice in vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja ter izročitev v posest in plačilo uporabnine.
STVARNO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL0060869
SPZ člen 8, 48, 48/1, 54. ZZZDR člen 51, 51/2. ZZK-1 člen 15.
superficies solo cedit – skupno premoženje – posebno premoženje – povečanje vrednosti nepremičnine – vlaganja v posebno premoženje – dogovor zakoncev o nastanku skupnega premoženja – obličnost – ugovor nadpolovičnega deleža na skupnem premoženju – vpis solastnine v zemljiško knjigo – vpis skupne lastnine v zemljiško knjigo
V primerih, ko gre za premoženjska razmerja med zakonci oz. izvenzakonskimi partnerji, je kljub jasni določbi 48. člena SPZ možen tudi dogovor, da postane posebno premoženje enega od zakoncev del njunega skupnega premoženja. Za takšne dogovore se niti ne zahteva obličnost, zadostuje že konkludentno izražena volja obeh.
STANOVANJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV – ZEMLJIŠKA KNJIGA – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0064727
SZ-1 člen 53, 53/4. ZIZ člen 270, 270/3. ZPP člen 286b.
pogodba o upravljanju – veljavnost pogodbe o upravljanju – spremembe v lastništvu stanovanj – začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve – nevarnost za uveljavitev terjatve – vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo
Kasnejše spremembe v lastništvu stanovanj ne morejo vplivati na veljavnost pogodbe o upravljanju, saj pogodba učinkuje tudi proti vsem pravnim naslednikom etažnih lastnikov.
vpis lastninske pravice na podlagi sklepa zapuščinskega sodišča - listina, ki je podlaga za vpis lastninske pravice - načelo formalnosti zemljiškoknjižnega postopka
Zaradi načela formalnosti v zemljiškoknjižnem postopku ni dovoljeno dokazovati pravnih dejstev s katerim koli dokaznim sredstvom, s katerim bi jih bilo dovoljeno dokazovati v pravdnem postopku, temveč je pravni temelj dovoljeno dokazovati samo z listinami, ki po vsebini in drugih značilnostih izpolnjujejo pogoje, določene z zakonom.
Po 2. odstavku 76. člena ZIZ sodišče v primeru ustavitve postopka na podlagi umika predloga za izvršbo razveljavi opravljena izvršilna dejanja. Izvršilna dejanja v postopku izvršbe na nepremičnino so določena v 167. členu ZIZ. Hipoteka, ki se vknjiži na podlagi zaznambe sklepa o izvršbi po uradni dolžnosti, ni izvršilno dejanje izvršilnega sodišča, temveč odločitev (vknjižba) zemljiškoknjižnega sodišča na podlagi zaznambe sklepa o izvršbi.
ZZK-1 v 90. členu določa, da zemljiškoknjižno sodišče na podlagi obvestila izvršilnega sodišča po uradni dolžnosti dovoli izbris zaznambe izvršbe, če je bila izvršba ustavljena in izvršilno dejanje razveljavljeno zaradi umika predloga za izvršbo.
Iz povzete ureditve ZIZ in ZZK-1 torej izhaja, da sodišče v izvršilnem postopku (le) razveljavi (in ne izbriše zaznambe) opravljeno izvršilno dejanje (zaznamba izvršbe), izbris hipoteke, ki je bila vpisana po uradni dolžnosti, pa je predmet odločanja sodišča v zemljiškoknjižnem postopku.
Ker v zavezovalnem pravnem poslu ni bilo podlage za izdajo zemljiškoknjižnega dovolila za vpis izključne lastninske pravice na posameznih parcelah, ki so nastale po delitvi parcele 308/26 k. o. X (308/42, 308/43, 308/44 in 308/45), je nično tudi zemljiškoknjižno dovolilo za vpis izključne lastninske pravice tožnice na četrti parceli 308/45 k. o. X. Da bi bila izbrisna tožba sklepčna, bi morala obsegati ugotovitev neveljavnosti vseh vknjižb, ki so posledica ničnega zemljiškoknjižnega dovolila, in obenem (kumulativno) s tem še vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja vpisa. To pomeni, da bi moral biti vzpostavljen prvotni vpis lastninske pravice na vseh štirih parcelah, ki so nastale po delitvi parcele št. 308/26 k. o. X. Tožnica tožbenega zahtevka na ugotovitev ničnosti zemljiškoknjižnega dovolila za parcelo št. 308/45 k. o. X, kjer je vpisana kot izključna lastnica, ne uveljavlja, niti za to parcelo ne predlaga vzpostavitve prejšnjega stanja. Tožba je zato nesklepčna.
ZZK-1 člen 15.a, 146, 146/3, 146/4, 234. SPZ člen 105, 107, 108.
predhodni preizkus zemljiškoknjižnega predloga - manjkajoče listine - dopolnitev zemljiškoknjižnega predloga - naknadna razširitev zahtevka za vpis - vzpostavitev zemljiškoknjižne listine - pravni interes za vzpostavitev listine - etažna lastnina - vpis etažne lastnine v korist vseh etažnih lastnikov
Pri predlogu za vpis etažne lastnine, četudi ga vloži posamezni etažni lastnik, gre tako za vpis v njegovo korist kot tudi v korist vseh ostalih etažnih lastnikov. Predlagatelj namreč brez vpisa lastninske pravice pri vsakem posameznem delu v korist imetnika ne more doseči vpisa etažne lastnine, torej tudi ne lastninske pravice na svojem posameznem delu. Prav zaradi navedenega je potrebno etažnemu lastniku s širšo razlago prej navedenih določil 234. člena ZZK-1, omogočiti možnost, da predlaga vzpostavitev listin, pa čeprav te izkazujejo, da je bilo zemljiškoknjižno dovolilo izstavljeno v korist drugih etažnih lastnikov, sicer prav tako podpisnikov pravnega posla, ki je podlaga za vknjižbo.
Nepravnomočnost sodbe, v zvezi s katero je bila izdana dopolnilna sodba, nima vpliva na pravnomočnost in izvršljivost dopolnilne sodbe. Enako bi namreč veljalo tudi v primeru, če bi bilo o vseh tožbenih zahtevkih odločeno z eno sodno odločbo. Tudi ta bi namreč lahko bila le delno pravnomočna.
Ker je s sodbo ugotovljeno, da je pogodba razdrta, se ni mogoče sklicevati več na načelo sočasnosti izpolnitve. Prvi pogoj za uspešno uveljavljanje ugovora neizpolnitve je namreč ta, da dejansko obstajata vzajemni pogodbeni zavezi, ki ju je treba sočasno izpolniti, vendar ti zaradi razdrtja prodajne pogodbe ne obstajata (več).
odločanje o zahtevku za vpis - odstop terjatve in stranskih pravic - hipoteka - kršitev pravice do obravnavanja pred sodiščem
Postopek obravnavanja ugovora je kontradiktoren postopek, toda dejstvo, da prvostopenjsko sodišče z listinami udeležencev ni seznanilo, ne predstavlja procesne kršitve, ZZK-1 ima posebne določbe o zagotavljanju javnosti zemljiške knjige, udeleženca sta imela pravico od sodišča in tudi od notarja zahtevati izpis listine (196. in 197. člena ZZK-1).
Sodišče prve stopnje za ugotovitev, da je pri sklenitvi predmetne sporne pogodbe šlo za nesporazum (pomanjkanje soglasja volj), ni imelo podlage v tožbenih trditvah.
ZAVAROVANJE TERJATEV - IZVRŠILNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA - STVARNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0082522
ZZK-1 člen 5, 31, 40. ZIZ člen 14, 168, 272. SPZ člen 39.
začasna odredba - pogoji za začasno odredbo - prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnine - dokaz o dolžnikovi lastnini - last tretje osebe - pridobitev lastninske pravice - dokazno breme - pasivna legitimacija - izvršba na premoženje tuje države - uporaba slovenskega prava - verjetnost obstoja terjatve
Tožnik ni verjetno izkazal, da je toženka lastnica predmetnih nepremičnin. Glede na drugačne zemljiškoknjižne podatke bi moral v okviru 168. člen ZZK-1 priložiti listino, ki bi bila primerna za vpis toženkine lastninske pravice.
IZVRŠILNO PRAVO – STVARNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0083135
ZPP člen 339, 339/1. ZZK-1 člen 8, 8/2. ZIZ člen 64, 65, 65/3.
izvršilni postopek – tožba na nedopustnost izvršbe – pridobitev lastninske pravice na nepremičnini s pravnim poslom – lastninska pravica v pričakovanju – prisilna hipoteka – zaznamba sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi – pomen vknjižbe lastninske pravice v zemljiško knjigo – dobra vera – načelo zaupanja v zemljiško knjigo
Ker se na zemljiškoknjižno stanje in dobro vero lahko sklicuje le upnik, ki je pridobil pogodbeno zastavno pravico, ne pa tisti, ki je zastavno pravico pridobil z zaznambo sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi, je pri odločanju o pravici, ki preprečuje izvršbo, nepomembna morebitna neskrbnost pridobitelja lastninske pravice v pričakovanju.
USTAVNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA – STEČAJNO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0064691
URS člen 23. SZ člen 118. ZFPPIPP člen 299, 299/1, 299/3, 299/4, 299/7, 310, 330, 330/3, 331.
izločitvena pravica – prijava izločitvene pravice v stečajnem postopku – začetek stečajnega postopka – objava oklica o začetku stečajnega postopka – prenehanje izločitvene pravice – napotitveni sklep – pravnomočen napotitveni sklep – prekinitev pravdnega postopka – lastninska pravica – pravica do sodnega varstva lastninske pravice
V konkretnem primeru ni spora o okoliščini, da je bila izločitvena pravica prerekana in da bo s prodajo nepremičnine, na kateri je prijavljena izločitvena pravica, dovoljeno začeti, če bodo izpolnjeni pogoji iz 3. odstavka 330. člena ZFPPIPP. Tožeča stranka utemeljuje svoj tožbeni zahtevek z navedbo, da je lastninsko pravico pridobila na podlagi zakona, torej na izviren način. Ker pa pravice ni uveljavljala v roku za prijavo terjatev iz 1. in 3. odstavka 299. člena ZFPPIPP, je zmoten materialnopravni zaključek sodišča prve stopnje, da je njena izločitvena pravica samo zaradi tega prenehala (4. odstavek 299. člena ZFPPIPP). Ta namreč preneha šele s prodajo premoženja (5. odstavek 299. člena ZFPPIPP).
Zaradi zmotne uporabe določil materialnega prava je sodišče tožnici odvzelo pravico do varstva lastninske pravice v pravdnem postopku. Kakšne posledice pa bo imelo v stečajnem postopku dejstvo, da tožnica v tridesetdnevnem roku ni predlagala nadaljevanja prekinjenega pravdnega postopka, bo odločalo sodišče v stečajnem postopku. V konkretnem pravdnem postopku sodišče odloča le o obstoju lastninske pravice. Dokler ni ugotovitev, da je bila nepremičnina, ki je predmet pravde, v stečajnem postopku prodana in je torej kupec kot tretji pridobil lastninsko pravico na originaren način, tožbenega zahtevka na ugotovitev lastninske pravice, zgolj na podlagi dejstva, da je pritožnica zamudila tridesetdnevni rok za nadaljevanje postopka, ni mogoče zavrniti.
DRUŽINSKO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0064701
ZZZDR člen 51, 51/2, 59, 59/1. SZ-1 člen 173, 173/2, 173/3. ZZK-1 člen 40, 40/1, 40/1-3. ZPP člen 2.
izvenzakonska skupnost – skupno premoženje – stanovanje kot skupno premoženje – darilo – ugovor višjega deleža na skupnem premoženju – ugovor izključne lastnine – izviren način pridobitve lastninske pravice
Darilo, dano obema partnerjema, namreč predstavlja posebno premoženje enega in drugega partnerja, pri čemer nastane solastnina z enakim solastniškim deležem vsakega do ½, razen če darovalec izrecno določi drugače.
Bistveno za nastanek skupne lastnine je dejstvo, da je tožnik za plačilo dela kupnine najel kredit v zvezi s skupnim premoženjem, ki ga je odplačeval iz svojih prihodkov, pri čemer višina njegovega prispevka za nastanek skupnega premoženja ni pomembna. Ob dejstvu, da nobena od strank ni uveljavljala nadpolovičnega deleža in da velja domneva o enakih deležih partnerjev na skupnem premoženju (1. odstavek 59. člena ZZZDR), je povsem nepomemben način oziroma vir financiranja preostale kupnine. Pritrditi pa je stališču sodišča prve stopnje, da sodna praksa šteje, da toženkin ugovor izključne lastnine ne vključuje ugovora višjega deleža na skupnem premoženju.
Tožnik bo skladno s 3. točko 1. odstavka 40. člena ZZK-1 vknjižbo svoje solastninske pravice v zemljiški knjigi lahko dosegel že na podlagi ugotovitvenega dela izreka. Slednji zadostuje, saj gre pri nastanku skupne lastnine za izviren način pridobitve lastninske pravice in ne pravnoposlovni podlagi.
začetek učinkovanja vpisov v zemljiško knjigo - načelo zaupanja v zemljiško knjigo - vpis nepremičnine in zastavnih pravic na njej
Eno od temeljnih načel zemljiškoknjižnega postopka določeno v 5. členu ZZK-1, je, da vpisi pravic in pravnih dejstev v zemljiški knjigi učinkujejo (šele) od trenutka, ko je zemljiškoknjižno sodišče prejelo predlog za vpis, oziroma ko je prejelo listino, na podlagi katere o vpisu odloča po uradni dolžnosti, razen če ta zakon ne določa drugače. Gre za načelo, povezano s publicitetnim učinkom vpisov in načelom zaupanja v zemljiško knjigo. Prvostopenjsko sodišče zato učinka vpisa ni moglo določiti za nazaj, to je z dnem oprave rubeža, za katerega se zavzema pritožba.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA – DENACIONALIZACIJA
VSL0083650
OZ člen 46, 49, 49/1. ZZK-1 člen 6. ZDen člen 88. ZPP člen 392, 392/2, 392/2-1, 393, 393/1, 393/2.
sodna poravnava – razveljavitev sodne poravnave – zmota – bistvena zmota – opravičljiva zmota – prevara – načelo publicitete – prepoved razpolaganja z nepremičnino, za katero obstaja dolžnost vrnitve
Neutemeljen je očitek tožnikom, da pri sklepanju izpodbijane sodne poravnave niso ravnali z zadostno skrbnostjo, ker niso preverili zemljiškoknjižnega stanja. Ta njihova opustitev je kljub načelu publicitete, vendarle neznatna v primerjavi s težo očitno nepoštenega ravnanja prvih dveh tožencev, ki sta z zamolčanjem odločilnih dejstev tožnike namenoma pustila v zmotnem prepričanju, da se zemljiškoknjižno stanje od vložitve tožbe ni spremenilo. Poleg tega je publicitetni učinek vpisov v zemljiško knjigo predpisan zaradi varstva pravnega prometa z nepremičninami, pri sklenitvi izpodbijane sodne poravnave pa ni šlo za takšen pravni promet.
STVARNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSK0006256
SPZ člen 28, 43. ZOR člen 371. ZPP člen 154.
priposestvovanje lastninske pravice na nepremičnini - dobra vera - potek priposestvovalne dobe - vpliv razlogov za tožbo na odločitev o stroških postopka - izstavitev zemljiškoknjižne listine – dospelost terjatve na izstavitev zemljiškoknjižne listine - zastaralni rok
Zastaralni rok za izstavitev zemljiškoknjižne listine v danem primeru ni začel teči, preden ni nepremičnina bila vpisana v zemljiški knjigi.