vpis zaznambe spora pri osnovnem položaju ene nepremičnine - začasna odredba - milejša oblika zavarovanja - izvirna pridobitev stvarne pravice na nepremičnini
Zaznamba spora v razmerju do začasnih odredb ni milejša oblika zavarovanja, gre za samostojen institut, katerega uporaba je mogoča le, če so izpolnjeni z zakonom določeni pogoji zanjo. Zaznamba spora se lahko dovoli le na podlagi tožbe, vložene proti imetniku vknjižene lastninske pravice, s katero tožnik zahteva, da se ugotovi obstoj druge stvarne pravice na nepremičnini, ki jo je pridobil na izviren način. Bistveno je, da gre za pridobitev na izviren način (na podlagi zakona). Iz tožbenih navedb izhaja, da sta s prejšnjim lastnikom stanovanja sklenila pogodbo o ustanovitvi osebne služnosti, kar pomeni, da ne uveljavljata izvirnega načina pridobitve.
ZAVAROVANJE TERJATEV – IZVRŠILNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL0083003
ZIZ člen 278, 278/1. ZZK-1 člen 100, 100/5.
začasna odredba – prenehanje začasne odredbe
V sklepu o začasni odredbi je bilo določeno, da izdana začasna odredba velja še 30 dni po pravnomočno končanem postopku. V posledici je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom postopek zavarovanja z začasno odredbo pravilno in zakonito ustavilo, opravljena dejanja zavarovanja pa razveljavilo.
STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA - POGODBENO PRAVO
VSK0006838
ZZK-1 člen 15.a. SPZ člen 107, 108.
etažna lastnina - notarski sporazum - posamezni del – plomba - denacionalizacijska odločba
Iz odgovora CIF z dne 16.3.2015 (pojasnila e-zk napake) izhaja, da z navedenim tipom postopka, predlagateljica ni mogla vložiti predloga za vpis dokončanja konkretne etažne lastnine v skladu z listino, ki je podlaga za vpis.
Dejstvo, da je predlagateljica v tožbi terjala tudi ugotovitev, da je bil sklenjeni sporazum o razdružitvi skupnega premoženja razvezan, ne more biti ovira za predlagano zaznambo spora. Gre namreč zgolj za vmesni ugotovitveni zahtevek, ki je v takšni pravdi sicer dopusten, ne pa tudi potreben, zato ne more spremeniti narave spora.
lastninska pravica – pridobitev lastninske pravice na podlagi pravnega posla – zemljiškoknjižno dovolilo
Nepremičnina mora biti v zemljiškoknjižnem dovolilu označena z zemljiškoknjižnimi podatki. Vsebina zemljiškoknjižnega dovolila mora biti usklajena s predmetom zavezovalnega pravnega posla. Predmet dovolila mora biti identičen v obeh pravnih poslih.
Iz prilog, ki jih je izvršilno sodišče poslalo zemljiškoknjižnemu, ne izhaja, da je dolžnica N. Ker je zemljiškoknjižno sodišče dovolilo zaznambo izvršbe in vknjižbo hipoteke pri njeni polovici nepremičnine, za kar ni imelo podlage v listinah, je višje sodišče pritožbi ugodilo.
načelo zaupanja v zemljiško knjigo - dobra vera - pravnoposlovna pridobitev hipoteke - izbrisna tožba
Tožba je bila vložena zoper hipotekarnega upnika, ki je pridobil hipoteko na pravnoposlovni podlagi. V času sklenitve hipotekarne pogodbe je bila v zemljiški knjigi kot lastnica nepremičnine vknjižena zastaviteljica. Iz zemljiške knjige ni bilo razvidno, da bi bilo kakorkoli sporno vprašanje pridobitve lastninske pravice, za predmetno zadevo pa je bistveno, ali je to bilo znano oz. ali bi vsaj moralo biti znano tudi toženki v času sklepanja hipotekarne pogodbe. Da ne, je pravilen odgovor sodišča prve stopnje in mu sodišče druge stopnje pritrjuje.
S pritožbeno trditvijo, da predlagatelj ponudbe za prodajo kmetijskih zemljišč ni sprejel, pritožnik ne more uspeti. To vprašanje, ki ga je nasprotni udeleženec izpostavil šele v pritožbenem postopku, ne spada v pristojnost zemljiškoknjižnega sodišča, sicer pa je nanj že odgovoril upravni organ v obrazložitvi svoje odločbe, ki je v tem primeru podlaga za predlagani vpis.
vknjižba pravice v zaznamovanem vrstnem redu - učinki zaznambe vrstnega reda - stanje vpisov v zemljiški knjigi - zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve
1. Zemljiškoknjižno sodišče odloča o dovolitvi vknjižbe v zaznamovanem vrstnem redu glede na stanje vpisov v zemljiški knjigi v trenutku, od katerega učinkuje zaznamba vrstnega reda.
2. Zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve je ovira za dovolitev vpisa, če je bil podpis na zemljiškoknjižnem dovolilu overjen po trenutku, od katerega učinkuje zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve.
vpis po uradni dolžnosti - izvedbena vloga zemljiškoknjižnega sodišča - sklep o dedovanju - dedni dogovor - izračun solastninskih deležev
Pri izvedbi sklepa o dedovanju, v katerem je zajet dedni dogovor, je potrebno upoštevati le tiste solastniške deleže, ki so predmet sklepa o dedovanju.
odobritev pravnega posla - promet s stavnim zemljiščem - zaščitna kmetija - presoja dovoljenosti prometa
Čeprav je k pravnemu poslu v konkretnem primeru v skladu z določbami ZZK-1 priloženo tudi potrdilo o vsebini prostorskega akta, iz katerega izhaja, da je sporna parcela stavbno zemljišče, „odobritve“ ne more nadomestiti zemljiškoknjižno sodišče, pač pa opravlja v primerih iz 18. člena ZKZ kontrolno funkcijo glede tega, ali se sme zaščitena kmetija deliti, upravna enota, na območju katere zemljišče leži.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSK0006201
OZ člen 190, 352, 352/1. ZZad člen 74. ZZK-1 člen 6.
pridobitev lastninske pravice - nadaljnja prodaja nepremičnine - nezakonito razpolaganje z nepremičnino - neupravičena obogatitev - ničnost prodajne pogodbe - odškodnina - zadruga - odtujitev tujega zemljišča - slaba vera kupca - zastaranje - dejstvo prenosa lastninske pravice - plomba v zemljiški knjigi - publicitetni učinek vpisa v zemljiški knjigi
Zahtevek, ki izvira iz takšne dejanske podlage, kjer tožnik zatrjuje neko kršitev oz. protipravnost, ne more biti kondikcijski oziroma verzijski zahtevek, ampak je lahko le odškodninski zahtevek.
Če je pravica oziroma pravno dejstvo vpisano v zemljiško knjigo, velja neizpodbitna domneva, da je tretji za to pravico oziroma to pravno dejstvo vedel. Ta publicitetni učinek nastopi takrat, kadar nekdo tretji pridobi objektivno možnost, da se seznani z vsebino vpisa in ne takrat, ko se dejansko z njo seznani. Tožeča stranka je najkasneje od vpisa te plombe v zemljiško knjigo vedela, oziroma bi ob dolžni skrbnosti morala vedeti, da je bila (zatrjevana) njena nepremičnina prodana tretjemu, kar pomeni, da ji je nastala škoda, katere povrnitev uveljavlja v tej pravdi.
IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV - STVARNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL0081020
ZIZ člen 40, 44, 168, 239, 263. OZ člen 323, 323/1. ZZK-1 člen 150. SPZ člen 108, 108/2. ZPP člen 7, 212, 226, 226/1, 226/3.
predhodna odredba - zemljiškoknjižno dovolilo - potrebnost zemljiškoknjižnega dovolila - izviren način pridobitve stvarne pravice - novacija - pridobivanje dokaznih listin s strani sodišča
Zemljiškoknjižno dovolilo kot razpolagalni pravni posel je potrebno pri derivativnem načinu pridobitve stvarne pravice, torej na podlagi pravnega posla. V konkretnem primeru gre za izviren način pridobitve (pogojne) stvarne pravice, to je s pomočjo sodne odločbe. Zato se ne zahteva, da bi imela sodna odločba takšne sestavine, kot zemljiškoknjižno dovolilo.
Pri novaciji gre za spremembo pogodbe med istima strankama
zaznamba spora - določitev deleža na skupnem premoženju
Z zaznambo spora se varuje vrstni red pridobitve stvarnih pravic (v konkretnem primeru pridobitve stvarne pravice po pravilih o skupnem premoženju), ter upnik na podlagi 57. člena ZZZDR pridobi posebno legitimacijo za tak zahtevek ter je zato v skladu z namenom zakona treba razlagati določbe 79. člena ZZK-1, ko se presoja v konkretni situaciji, ali predlagateljica uveljavlja ugotovitev obstoja svoje stvarne pravice ter je stališče prvostopenjskega sodišča, da ne uveljavlja obstoja svoje pravice, preozko.
STVARNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0083526
ZZK-1 člen 8, 8/2. OZ člen 270.
izbrisna tožba – izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila – načelo zaupanja v zemljiško knjigo – prenehanje obveznosti – nesklepčnost tožbe
Tožnik bi glede na pogodbo in svojo kupoprodajno pogodbo, sklenjeno s prodajalko, lahko izposloval vknjižbo lastninske pravice do 9/100 tudi na parc. št. 1/8 (in s tem na pozneje nastali parc. št. 1/43) še pred njeno parcelacijo v letu 2006. Ker tožnik ni poskrbel za vpis lastninske pravice v zemljiški knjigi, ga lahko zadanejo tudi morebitne škodljive posledice njegove opustitve.
Nasprotna udeleženka ni izpodbijala sklepa zemljiškoknjižnega sodniškega pomočnika z dne 28.10.2014, s katerim je ta dovolil zaznambo prepovedi zaradi nedovoljene gradnje, zato ne more izpodbijati odločitve o ugovoru, ki ga je vložil drug udeleženec. Njena pritožba ni dovoljena, zato jo je pritožbeno sodišče zavrglo.
izbrisna tožba – dvojno razpolaganje z nepremičnino – ničnost pogodbe – izpodbojnost pogodbe – sodno uveljavljanje izpodbojnega upravičenja – uveljavljanje izpodbojnega razloga z ugovorom
Pogodbe ni mogoče razveljaviti, ne da bi upravičena oseba postavila ustrezen zahtevek, tega pa toženci v tej pravdi niso storili. Ker je pogodba kljub obstoju izpodbojnega razloga veljavna, dokler prizadeta oseba ne izposluje pravnomočne sodne odločbe o njeni razveljavitvi, je za odločitev o utemeljenosti izbrisne tožbe, temelječe na trditvi o dvojnem razpolaganju z isto nepremičnino, nepomembno, ali je ob sklenitvi druge pogodbe obstajal razlog za izpodbijanje prve pogodbe.
zaznamba sklepa o izvršbi in vknjižba hipoteke – ustavitev izvršbe – ovira za zaznambo hipoteke
Na isti nepremičnini se lahko ustanovi več hipotek (147. člen Stvarnopravnega zakonika), vendar v zavarovanje različnih terjatev, saj upnik ne more imeti pravice do večkratnega poplačila iste terjatve. Zato je odločitev, da se na podlagi novega sklepa o izvršbi za isto terjatev B. dovoli vpis še ene hipoteke pri dolžnikovih nepremičninah parc. št. 711/0 in 712/0, nepravilna. Sodišče prve stopnje, ki je bilo v obvestilu izvršilnega sodišča tudi opozorjeno, da ima upnik že vpisano hipoteko pri teh nepremičninah, vknjižbe nove hipoteke v tem obsegu ne bi smelo dovoliti.
ZEMLJIŠKA KNJIGA – STVARNO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL0056012
OZ člen 39, 39/4, 40, 255. ZIZ člen 272. ZZZDR člen 58, 58/2.
sporazum o delitvi skupnega premoženja – dopustna podlaga – nasprotovanje moralnim načelom – ničnost pogodbe tožba za ugotovitev ničnosti – actio pauliana – izbrisna tožba – aktivna legitimacija – vzpostavitev prejšnjega stanja – začasna odredba – pogoji za izdajo začasne odredbe – verjetnost obstoja terjatve – prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnin – izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj
Na podlagi ničnega pravnega posla vknjižene pravice so primer materialnopravno neveljavne vknjižbe. Zaradi materialnopravno neveljavne vknjižbe je potrebno vzpostaviti prejšnje zemljiškoknjižno stanje. Zato je tožeča stranka aktivno legitimirana za tožbeni zahtevek, s katerim zahteva ugotovitev ničnosti zavezovalnega posla, na njegovi podlagi vknjiženih pravic in vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja.
Ker še ni odločeno o verjetnosti obstoja zahtevka za ugotovitev ničnosti posla, se po naravi stvari še ne more odločati o zahtevku po paulianski tožbi, saj ugotovitev verjetnosti obstoja terjatve po tožbi za ugotovitev ničnosti, izključuje možnost obstoja terjatve po paulijanski tožbi.
napaka v elektronski zemljiški knjigi, nastala pri uskladitvi z ročno vodeno zemljiško knjigo - razveljavitev klavzule pravnomočnosti v zemljiškoknjižnem postopku - izredna pravna sredstva v zemljiškoknjižnem postopku - formalna neveljavnost vpisa - izbrisna tožba - vpisana stvarna služnost - delitev gospodujoče nepremičnine
Nepravilnosti, do katere je v obravnavanem zemljiškoknjižnem postopku nedvomno prišlo, v tem postopku ni mogoče več odpraviti in je nasprotnemu udeležencu mogoče pravno varstvo zagotoviti le v pravdnem postopku na podlagi izbrisne tožbe.