ZEMLJIŠKA KNJIGA – STVARNO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL0056012
OZ člen 39, 39/4, 40, 255. ZIZ člen 272. ZZZDR člen 58, 58/2.
sporazum o delitvi skupnega premoženja – dopustna podlaga – nasprotovanje moralnim načelom – ničnost pogodbe tožba za ugotovitev ničnosti – actio pauliana – izbrisna tožba – aktivna legitimacija – vzpostavitev prejšnjega stanja – začasna odredba – pogoji za izdajo začasne odredbe – verjetnost obstoja terjatve – prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnin – izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj
Na podlagi ničnega pravnega posla vknjižene pravice so primer materialnopravno neveljavne vknjižbe. Zaradi materialnopravno neveljavne vknjižbe je potrebno vzpostaviti prejšnje zemljiškoknjižno stanje. Zato je tožeča stranka aktivno legitimirana za tožbeni zahtevek, s katerim zahteva ugotovitev ničnosti zavezovalnega posla, na njegovi podlagi vknjiženih pravic in vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja.
Ker še ni odločeno o verjetnosti obstoja zahtevka za ugotovitev ničnosti posla, se po naravi stvari še ne more odločati o zahtevku po paulianski tožbi, saj ugotovitev verjetnosti obstoja terjatve po tožbi za ugotovitev ničnosti, izključuje možnost obstoja terjatve po paulijanski tožbi.
zaznamba sklepa o izvršbi in vknjižba hipoteke – ustavitev izvršbe – ovira za zaznambo hipoteke
Na isti nepremičnini se lahko ustanovi več hipotek (147. člen Stvarnopravnega zakonika), vendar v zavarovanje različnih terjatev, saj upnik ne more imeti pravice do večkratnega poplačila iste terjatve. Zato je odločitev, da se na podlagi novega sklepa o izvršbi za isto terjatev B. dovoli vpis še ene hipoteke pri dolžnikovih nepremičninah parc. št. 711/0 in 712/0, nepravilna. Sodišče prve stopnje, ki je bilo v obvestilu izvršilnega sodišča tudi opozorjeno, da ima upnik že vpisano hipoteko pri teh nepremičninah, vknjižbe nove hipoteke v tem obsegu ne bi smelo dovoliti.
izbrisna tožba – dvojno razpolaganje z nepremičnino – ničnost pogodbe – izpodbojnost pogodbe – sodno uveljavljanje izpodbojnega upravičenja – uveljavljanje izpodbojnega razloga z ugovorom
Pogodbe ni mogoče razveljaviti, ne da bi upravičena oseba postavila ustrezen zahtevek, tega pa toženci v tej pravdi niso storili. Ker je pogodba kljub obstoju izpodbojnega razloga veljavna, dokler prizadeta oseba ne izposluje pravnomočne sodne odločbe o njeni razveljavitvi, je za odločitev o utemeljenosti izbrisne tožbe, temelječe na trditvi o dvojnem razpolaganju z isto nepremičnino, nepomembno, ali je ob sklenitvi druge pogodbe obstajal razlog za izpodbijanje prve pogodbe.
napaka v elektronski zemljiški knjigi, nastala pri uskladitvi z ročno vodeno zemljiško knjigo - razveljavitev klavzule pravnomočnosti v zemljiškoknjižnem postopku - izredna pravna sredstva v zemljiškoknjižnem postopku - formalna neveljavnost vpisa - izbrisna tožba - vpisana stvarna služnost - delitev gospodujoče nepremičnine
Nepravilnosti, do katere je v obravnavanem zemljiškoknjižnem postopku nedvomno prišlo, v tem postopku ni mogoče več odpraviti in je nasprotnemu udeležencu mogoče pravno varstvo zagotoviti le v pravdnem postopku na podlagi izbrisne tožbe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – STVARNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL0082940
ZPP člen 8, 67, 72, 72/2, 124, 254, 254/3, 313. ZTLR člen 28, 28/4. ZZK-1 člen 125.
dokaz z izvedencem – predlog za postavitev novega izvedenca – nepravilen zapisnik o glavni obravnavi – podpis zapisnika – izločitev sodnika – izločitev sodišča – pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona – priposestvovanje
Nezadovoljstvo stranke z izvedenskim mnenjem ni razlog za angažiranje drugega izvedenca. Za to se lahko sodišče odloči le, če so v izvedenskem mnenju nasprotja ali pomanjkljivosti ali če nastane utemeljen dvom o pravilnosti podanega mnenja, pa pomanjkljivosti in dvomov ni mogoče odpraviti z zaslišanjem izvedenca.
Zoper vsebino zapisnika je potrebno ugovarjati takoj na naroku, zadnje sredstvo kontrole zapisnika je podpis.
Toženca sta nepremičnine priposestvovala še predno ju je tožnica začela opominjati, da nista njihova lastnika.
vknjižba lastninske pravice na podlagi darilne pogodbe za primer smrti - trenutek pridobitve lastninske pravice - vknjižba prenehanja pravice - vročanje zemljiškoknjižnega sklepa dediču preostalega zapustnikovega premoženja
Učinki darilne pogodbe za primer smrti so glede prehoda predmeta pogodbe enaki učinkom pogodbe o dosmrtnem preživljanju, ki jo OZ ureja v členih 557 do vključno 563. Prevedeno na konkreten primer to pomeni, da zemljiškoknjižno sodišče dediču (pritožniku) ni bilo dolžno vročati zemljiškoknjižnega sklepa, s katerim je bila pri predmetni nepremičnini vpisana lastninska pravica na ime predlagatelja postopka.
ZLNDL člen 1, 1/2. Ustavni zakon za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije člen 16. ZZK-1 člen 45. ZOLMP člen 15, 15/3.
lastninjenje nepremičnin v družbeni lastnini - tuja pravna oseba - ureditev lastninjenja s posebnim zakonom - Zakon o ratifikaciji Sporazuma o vprašanjih nasledstva - listina, ki je podlaga za vknjižbo lastninske pravice
Zmotne so pritožbene navedbe, da je prišlo do lastninjenja tuje (srbske) pravne osebe glede nepremičnin v Sloveniji s sprejemom ZLNDL. Drugi odstavek 1. člena ZLNDL jasno določa, da se lastninjenje nepremičnin v družbeni lastnini, na katerih imajo tuje osebe pravico uporabe ali razpolaganja, uredi s posebnim zakonom. Ta zakon je Zakon o ratifikaciji Sporazuma o vprašanjih nasledstva. Pravno podlago za odločitev glede lastninjenja spornega premoženja zato predstavljata Ustavni zakon za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije in Zakon o ratifikaciji Sporazuma o vprašanju nasledstva.
postopek poprave pomotnega vpisa - odsotnost soglasja prizadetih udeležencev - začetek učinkovanja vpisov z dnem začetka postopka
V predmetni zadevi je sodišče prve stopnje s sklepom 22.6.2011 pričelo s postopkom poprave pomotnega vpisa. Zato je svojo odločitev pravilno oprlo na Zakon o zemljiški knjigi (ZZK-1), kakršen je veljal pred uveljavitvijo novele ZZK-1C. Ker za popravo pomote ni bilo soglasja vseh prizadetih, je moralo sodišče prve stopnje odločiti, da se poprava ne opravi. Tak sklep izhaja iz narave zemljiškoknjižnega postopka. Sporna dejstva se ne morejo reševati v okviru zemljiškoknjižnega postopka, temveč bo morala pritožnica ponovni vpis hipoteke doseči v pravdnem postopku.
Enako kot za predlog za vpis lastninske pravice na novega lastnika velja, da učinkuje od dneva vložitve predloga (pod predpostavko, da bo vpis dovoljen), tudi v predmetni zadevi velja, da učinkuje od začetka postopka in da se o vpisu odloča po stanju zemljiške knjige v trenutku začetka postopka.
naknadna predložitev manjkajočih listin - listina, ki je podlaga vpisu - sklep o dedovanju tujega notarja - postopek priznanja tuje sodne odločbe - izključna pristojnost slovenskega sodišča za dedovanje nepremičnin v Sloveniji
Listina, ki je podlaga predlaganemu vpisu, ne izpolnjuje pogojev iz 40. člena ZZK-1. Sklep o dedovanju je izdal hrvaški notar, vendar ne v okviru pooblastil, ki jih ima za sestavljanje in overjanje listine, temveč po pooblastilu sodišča. Zoper sklep so dovoljena pravna sredstva (ki so se jim v konkretnem primeru dediči odpovedali). Povedano pomeni, da gre dejansko za sodno odločbo (sicer izdano v posebnem postopku, ki ga predvideva hrvaški zakon o dedovanju). Tuja sodna odločba pa ima materialnopravni učinek šele, ko je izpeljan postopek njenega priznanja. Pritožbeno sodišče še pojasnjuje, da je za dedovanje nepremičnin v RS izključno pristojno slovensko sodišče in tudi iz tega razloga predloženi sklep o dedovanju v Sloveniji ne more učinkovati.
zavarovanje nedenarne terjatve - prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnine - pogoji za izdajo začasne odredbe - verjetnost - obstoj nevarnosti, da bo uveljavitev terjatve onemogočena oziroma precej otežena - objektivni pogoj - ustrezna dejstva - učinki zaznambe spora - učinki zaznambe prepovedi odtujitve in obremenitve - zaznamba izbrisne tožbe
Za izpolnitev nujnega pogoja za izdajo začasne odredbe za zavarovanje nedenarne terjatve iz 1. alineje 2. odstavka 272. člena ZIZ se ne zahteva verjetnega izkaza subjektivnega konkretnega ravnanja dolžnika in je ta nevarnost bistveno bolj objektivizirana, vendar pa mora upnik tudi glede verjetnosti obstoja objektivnega pogoja navesti ustrezna dejstva.
IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL0069121
ZIZ člen 16. ZZK-1 člen 1. ZPP člen 150.
pregled spisa – vpogled v spis – upravičeni predlagatelj – stranka postopka – udeleženec – opravičena korist – trditveno in dokazno breme – interes
Oseba, ki prosi za pregled spisa, mora že v vlogi navesti in utemeljiti dejstva in okoliščine, ki izkazujejo njen upravičen interes za vpogled v spis in prepis listin in ta dejstva okoliščine tudi izkazati z ustreznimi dokazi. Tega pa predlagateljica ni storila.
IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL0082423
SPZ člen 267. ZZK člen 22. ZIZ člen 64, 65, 65/1.
izločitvena pravda - nedopustnost izvršbe - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - odsotnost zemljiškoknjižnega vpisa - učinki sklenitve pogodbe - zavezovalni pravni posel - razpolagalni pravni posel - veljavnost razpolagalnega pravnega posla - obličnost - overitev podpisa - lastninska pravica v pričakovanju - dobroverni kupec - pridobitev zastavne pravice v izvršilnem postopku - nepristnost pogodbe - sklenitev veljavnega pravnega posla pred zaznambo sklepa o izvršbi - načelo zaupanja v zemljiško knjigo
V sodni praksi je utrjeno stališče, da so na osebo, ki je pred upnikovo pridobitvijo zastavne pravice v izvršilnem postopku z zaznambo sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi razpolagala z veljavnim zavezovalnim in razpolagalnim pravnim poslom za sporno nepremičnino, kljub odsotnosti zemljiškoknjižnega vpisa že prešla stvarnopravna upravičenja v takšnem obsegu, da ji zagotavljajo pravno varstvo v izločitveni pravdi. Ob upoštevanju stališč Ustavnega sodišča in teorije temelji to stališče na razumevanju, da vknjižba lastninske pravice na nepremičnini, pridobljeni s pravnim poslom, nima (več) absolutnih učinkov. Že pred vknjižbo (in sicer takrat, ko izvedo za razpolaganje) začne, ob upoštevanju namena in vsebine načela zaupanja v zemljiško knjigo, učinkovati prenos lastninske pravice tudi do tretjih oseb, ki vedo, da je bil razpolagalni posel med zemljiškoknjižnim lastnikom in pridobiteljem, se pravi izročitev zemljiškoknjižnega dovolila z notarsko overjenim podpisom prenositelja, že opravljen (nedobroverne osebe). Okoliščina, ali je upnik, ki je pridobil zastavno pravico v izvršilnem postopku, vedel za dolžnikovo razpolaganje z lastninsko pravico, ni pomembna.
Overitev podpisa po tedanjih predpisih ni bila predpostavka veljavnosti razpolagalnega pravnega posla.
predznamba hipoteke - opravičitev predznambe - izbris predznambe hipoteke - predložitev v elektronsko obliko pretvorjenih listin - obrazložitev predloga
Pri predhodnem preizkusu zemljiškoknjižnega predloga mora zemljiškoknjižno sodišče presoditi, ali so predlogu priložene v elektronsko obliko pretvorjene listine v skladu s 142. členom ZZK-1 oziroma ali gre za primer, ko listin ni potrebno priložiti, predpogoj za tak preizkus pa je, da predlagatelj obrazloži, na kakšni podlagi izbris predznambe predlaga (ali tako, da priloži listino, ali pa elektronskemu predlogu priloži pojasnilo o obliki nestadardiziranega dela besedila). Okoliščina, da je predlagatelj vložil predlog za izbris predznambe prav zaradi poteka roka iz drugega odstavka 53. člena ZZK-1 ni samoumevna, kot tudi ne, da bi moralo zemljiškoknjižno sodišče samo po uradni dolžnosti iz zemljiške knjige predznambo izbrisati.
ZEMLJIŠKA KNJIGA - CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSK0006057
ZZK-1 člen 40, 40-7. Uredba ES št. 1393/2007 člen 14.
vročanje v državo članico eu - konvalidacija nepravilne vročitve - vknjižba zastavne pravice na podlagi nepravnomočnega sklepa o zavarovanju
Za vročitev sklepa v obravnavani zadevi je potrebno uporabiti določbe Uredbe ES št. 1393/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13.11.2007 o vročanju sodnih in izvensodnih pisanj v civilnih ali gospodarskih zadevah v državah članicah. Uredba v 14. členu dopušča vročanje sodnih pisanj z uporabo poštnih storitev, tudi v takem primeru pa morajo biti zagotovljena naslovniku pravna jamstva, ki mu jih zagotavljajo vročitve preko tako imenovanih organov za pošiljanje in sprejemanje sodnih pisanj, katerim je naložena uporaba standardnih obrazcev iz priloge Uredbe, s katero organ pouči naslovnika, da lahko zavrne sprejem pisanja. V obravnavanem primeru naslovnik sprejem pisanja ni zavrnil, ravno nasprotno, pooblastil je odvetnika, naj v njegovem imenu vloži pravočasen ugovor. Morebitna vnovična vročitev sklepa ob spoštovanju določbe Uredbe zato ne bi v ničemer vplivala na morebitno drugačno odločitev v zadevi. Glede na procesna dejanja stranke v postopku je namreč prišlo do konvalidacije nepravilne vročitve.
Sodna praksa od leta 2011 dalje enotno razlaga določbo 7. točke 40. člena ZZK-1 tako, da se vknjižba zastavne pravice dovoli že na podlagi nepravnomočnega sklepa o zavarovanju.
plačilo sodne takse – umik pritožbe – domneva umika pritožbe – načelo vrstnega reda odločanja o vpisih
Ob vložitvi pritožbe oziroma najkasneje v roku, ki ga določi sodišče v nalogu, mora biti plačana sodna taksa za pritožbo. V nasprotnem primeru se šteje, da je pritožba umaknjena.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL0083474
OZ člen 39, 40, 86.
pogodba – ničnost – kavza pogodbe – pridobitev lastninske pravice – pričakovalna pravica – sklep o domiku
Sklep o domiku predstavlja naslov za pridobitev lastninske pravice. Na podlagi sklepa o domiku za kupca že nastanejo pravice, v katere ni dopustno posegati. Položaj kupca v izvršilnem postopku po domiku je tudi Ustavno sodišče v odločbi št. Up-35/98 z dne 2. 4. 1998 primerjalo s položajem kupca v obligacijskem razmerju. V obdobju od sklenitve pravnega posla do vpisa v zemljiško knjigo je kupec v pravnem položaju, ko je njegova pravica pričakovanja pravno zavarovana; kar enako velja tudi za pravni položaj kupca nepremičnine po izdaji sklepa o domiku, ko je visečnost njegovega pravnega položaja odvisna zgolj od zakonitosti javne dražbe in plačila kupnine. Obremenjevanje nepremičnine nenazadnje pomeni poseg v kupčevo pričakovalno pravico in tudi kršitev njegove pravice do zasebne lastnine iz 33. in 67. člena Ustave. Kupec namreč lahko utemeljeno pričakuje, da po izdaji sklepa o domiku dolžnik z nepremičnino ne bo razpolagal - niti na način, da bi jo obremenil s služnostjo.
STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CESTE IN CESTNI PROMET – ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL0083451
ZJC člen 2, 2/2, 3, 3/2, 14, 14/1, 14/1-2. ZCes-1 člen 3, 3/2. ZZK-1 člen 111, 243. OZ člen 86. ZSPDSLS člen 23, 23/1, 23/1-5.
status javnih cest – javno dobro – kategorizacija javnih cest – javna pot – nekategorizirana pot – prepoved razpolaganja – pravnoposlovna pridobitev lastninske pravice – prodajna pogodba – ničnost pravnega posla – izbrisna tožba – pogoji za izbrisno tožbo – aktivna legitimacija
Za odločitev v zadevi je bistveno, ali je bila sporna pot po zemljiščih z aktom kategorizirana kot javna pot. Odgovor na to vprašanje pa je po ugotovitvah sodišča prve stopnje negativen. Pritožbena trditev, da gre za javno dobro, zato ne drži. Okoliščina, da sta (bili) parceli v lasti občine ter namenjeni prometu, takšnega zaključka še ne omogoča. Ker gre za nekategorizirano pot, zakonska prepoved razpolaganja (2. odstavek 2. člena ZJC) zanjo ne velja, kar pomeni, da ni mogoče odreči veljavnosti prodajni pogodbi.
ZZK-1 člen 94, 94/2-1, 94/3, 248. SZ člen 118. ZPPLPS člen 6. ZFPPIPP 309, 309/1-2, 309/3.
vpis lastninske pravice na stanovanju, kupljenem po določbah SZ - olajšan vpis v zemljiško knjigo - zemljiškoknjižni predlog vložen po začetku stečaja - zaznamba stečaja ovira za predlagani vpis - primerna listina za vpis
Zemljiškoknjižni lastnik pred začetkom stečaja ni bil v pogodbenem odnosu s pravnim prednikom predlagateljice, zato je pritožbeno razlogovanje, da je stečajni upravitelj izstavil zemljiškoknjižno dovolilo zaradi izpolnitve obveznosti na podlagi obojestransko odplačne pogodbe, zaradi česar je potrebno uporabiti posebno pravilo iz druge alineje tretjega odstavka 94. člena ZZK-1, zmotno.
ZZK-1 člen 13a, 142, 142/1-5. ZUKSB člen 11, 29, 29/2, 29/3. SPZ člen 146, 146/4.
mksimalna hipoteka - izbris starega in vpis novega imetnika - prenos pravnega razmerja - pogodba o zastavi nepremičnin
Za veljavnost in učinke prenosa premoženja v razmerju med DUTB, banko, ki je deležna ukrepov po tem zakonu, in njenimi dolžniki se ne zahteva nobeno dodatno dejanje banke, ki je deležna ukrepov po tem zakonu ali njenih dolžnikov, ne glede na drugačne določbe v pogodbi ali zakonih, ki se uporabljalo v zvezi s prenosom tega premoženja (drugi in tretji odstavek 29. člena ZUKSB). Povsem jasno je torej, da zakon določa le relativno veljavnost ne glede na določbe drugih zakonov in da zato pride v poštev tudi uporaba četrtega odstavka 146. člena Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju: SPZ).