Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je pritožbeno sodišče z zavrnitvijo pritožbe obeh tožencev zoper odločitev o njuni zahtevi za izločitev izvedenke medicinske stroke dr. B. B. in razpravljajoče sodnice A. A. drugemu tožencu zagotovilo nepristransko in pošteno sojenje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VS00040549
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3, 339, 339/2-8. SZ-1 člen 103, 103/1-4, 104. URS člen 22, 23, 25.
dopuščena revizija - najemna pogodba za neprofitno stanovanje - odpoved najemne pogodbe - krivdni razlogi na strani najemnika - neplačilo najemnine in stroškov - pravica do doma - pravica do zasebne lastnine - test sorazmernosti - upoštevanje vseh okoliščin primera - zastaranje terjatve - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pravica do poštenega sojenja - trditveno in dokazno breme
Revizija se dopusti glede vprašanj:
- ali odpoved neprofitnega najemnega razmerja oziroma neprofitne najemne pogodbe zaradi neplačila obveznosti, ki so tekom postopka (do konca glavne obravnave) prenehale, ker so zastarale oziroma bile poravnane, pomeni nujen ukrep za varovanje interesov tožnikov ali pa je sodišče s tem kršilo toženčevo pravico do spoštovanja doma,
- ali je sodišče kršilo 22., 23., 25. člen Ustave RS in pravico do poštenega sojenja, ter storilo absolutno bistveno kršitev postopka iz 8. točke prvega odstavka 339. člena ZPP, ko ni pridobilo izpiska s TRR upravnika, kot je predlagal toženec in kot je samo sprejelo dokazni sklep.
Zakon o upravnem sporu pritožbe zoper odločitve Vrhovnega sodišča ne predvideva. Že iz tega razloga je treba vlagateljevo pritožbo zavreči kot nedovoljeno.
potrošniška kreditna pogodba - kreditna pogodba v CHF - kredit v CHF - aneks k pogodbi - ničnost aneksa - valutno tveganje - neupravičena pridobitev - kondikcija - zastaranje - začetek teka zastaralnega roka - zastaranje kondikcijskega zahtevka - sodna praksa Sodišča Evropske unije - dopuščena revizija
Pri presoji vprašanja, ali nacionalno pravo potrošniku prekomerno otežuje uveljavljanje varstva iz Direktive 93/13, je treba po razlagi SEU upoštevati tudi trajanje in način uporabe roka, kar obsega tudi pričetek njegovega teka.
Zaveza nacionalnim sodiščem, da morajo upoštevati možnost, da potrošniki ne vedo, da je pogoj v pogodbi, sklenjeni s prodajalcem ali ponudnikom, nepošten ali da ne razumejo obsega svojih pravic, ki izhajajo iz Direktive 93/13, narekuje zaključek, da je treba dati potrošniku na razpolago razumen čas, v katerem se v zvezi s spornim razmerjem ne seznani le z vsemi pomembnimi dejanskimi okoliščinami, pač pa tudi z njihovimi pravnimi posledicami in s svojim pravnim položajem. Zato v obravnavanem primeru ne zadošča ugotovitev, da je tožnik ob sklenitvi Aneksa 2 vedel, da je bil z odplačevanjem kredita po pogojih iz Aneksa 1 finančno prikrajšan zaradi (zatrjevane) kršitve pojasnilne dolžnosti s strani banke kreditodajalke, pač pa je (tudi po judikaturi SEU) prav tako pomembno, koliko časa je bilo, upoštevaje vse okoliščine konkretnega primera, razumno potrebnega za seznanitev s pravno oceno o (morebitni) ničnosti Aneksa 1. Od ugotovitve tega časa pa je odvisna presoja, ki doslej ni bila opravljena, to je, katera možnost je primerna glede na interese banke (ponudnika) na eni strani in zahtevo po varstvu tožnika (potrošnika) na drugi strani: ali da zastaranje kondikcijske terjatve v tem času (še) ne teče, ali nasprotno – da teče, če je zakonski zastaralni rok dovolj dolg, da izvrševanje pravic tožnika (potrošnika kot šibkejše stranke v razmerju) ni bilo pretirano oteženo kljub temu, da je bilo pogojeno s pridobitvijo prej omenjenih dejanskih in pravnih informacij.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VS00040599
ZPP člen 367a, 367a/1, 367a/1.
dopuščena revizija - povrnitev premoženjske škode - odškodninska odgovornost države - odgovornost države za delo državnega organa - postopek izdaje gradbenega dovoljenja - odgovornost projektanta - podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza
Revizija se dopusti glede vprašanj:
(1) Ali je Republika Slovenija, glede na načelo varstva zaupanja v pravo (2. člen Ustave RS) in pravice do povračila škode (26. člen Ustave RS), lahko razbremenjena odgovornosti za opustitev predpisanega dolžnega ravnanja svojih oblastnih organov v razmerju do tretjih, kadar njeni oblastni organi po uradni dolžnosti ne preprečijo niti ne poskušajo preprečiti kršitve svojih odločb (posamičnih aktov), ki so bile izdane o obnovi postopka izdaje gradbenega dovoljenja zaradi varovanja pravnih koristi tretjih, posledica kršitve teh odločb (izgradnje objekta po zadržanem izvrševanju gradbenega dovoljenja) in opustitve dolžnega ravnanja preprečitve te kršitve (v konkretnem primeru inšpekcijskega nadzorstva), pa je nastanek škode tretjim, zaradi varovanja pravnih koristi katerih je bila ta odločba izdana;
(2) Ali se prekinitev vzročnosti pri presoji prispevka projektanta in odgovornega projektanta (petega in šestega toženca) za nastalo škodo po pravilih o solidarni odgovornosti lahko presoja zgolj po formalnem kriteriju izdaje odločbe o obnovi postopka, ki naj bi vzročno zvezo z njunim protipravnim ravnanjem prekinila, ali pa je glede na specifičnost povezave udeležencev pri gradbenem podjemu (odgovornost za strokovne rešitve) treba upoštevati kriterij vzroka, ki izvira iz njune sfere odgovornosti (jamstvo naročniku in državi za projekt, skladen s predpisi in prostorskimi akti);
(3) Ali je glede na poseben položaj in pristojnosti, ki so z ZGO-1 podeljene odgovornemu projektantu (arhitekture) kot nosilcu javnega pooblastila za potrjevanje skladnosti projektov s predpisi in prostorskimi akti po ZGO-1, mogoče izključiti njegovo neposredno odškodninsko odgovornost tretjim osebam.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VS00040570
OZ člen 193, 364, 364/1, 364/2, 347, 347/1. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
dopuščena revizija - neupravičena pridobitev - kolektivno upravljanje avtorske in sorodnih pravic - kabelska retransmisija avdiovizualnih del - kabelska retransmisija glasbenih del - retransmisija glasbenih del v TV programih - višina nadomestila za javno uporabo glasbenih del - Pravila Zavoda AIPA - razmerje med glasbenimi in avdiovizualnimi deli - zakonske zamudne obresti - zastaranje zamudnih obresti - ugovor zastaranja obresti - občasna terjatev - nepošteni pridobitelj
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali so prisojene zamudne obresti delno zastarale.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - sodnik manjšega sodišča kot stranka v postopku
Za odločanje v tej zadevi se določi Okrajno sodišče v Ljubljani.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VS00041231
ZPP člen 190, 190/1, 196. SPZ člen 12, 213, 213/2, 219, 219/1, 219/2, 219/3. OZ člen 5, 10, 384. URS člen 67.
stvarna služnost poti - varstvo služnostne pravice - prestavitev služnostne poti - povrnitev stroškov - načelo vestnosti in poštenja - prepoved zlorabe pravic - vrnitev v prejšnje stanje - socialna funkcija lastnine - enotno sosporništvo - dopuščena revizija
Ker prestavitev služnosti v SPZ ni izrecno urejena, prav tako ni izrecno urejeno, kdo nosi stroške v zvezi s tem. Je pa v teoriji zavzeto stališče, da mora lastnik služečega zemljišča plačati tudi vse stroške, ki so povezani s prestavitvijo.
Prestavitev služnostne poti je (načeloma) izključno v interesu lastnika služeče nepremičnine. Zato v tem položaju ni mogoče uporabiti drugega odstavka 219. člena SPZ, po katerem stroške izgradnje poti ali naprav nosi lastnik gospodujoče nepremičnine. Vrednotni temelj navedene določbe je namreč v tem, da je vzpostavitev služnostne poti izključno v interesu lastnika gospodujoče nepremičnine. Gre za primere, ko je pot zaradi ureditve dostopa šele treba zgraditi, vzdrževati ali izboljšati. Stroške prestavitve poti, vključno z zagotovitvijo njene enakovrednosti, pa je mogoče s smiselno razlago tretjega odstavka 219. člena SPZ (ta med drugim upošteva interes lastnika služeče nepremičnine) naložiti zgolj lastniku služeče nepremičnine, saj je to dejanje (načeloma) izključno v njegovem interesu.
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. SZ-1 člen 103, 104.
predlog za dopustitev revizije - najemna pogodba za neprofitno stanovanje - odpoved najemne pogodbe - krivdni odpovedni razlog - odprava kršitev - primernost roka - pravica do doma - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
ZZZDR člen 105, 105/1, 105/3. ZPP člen 243, 254, 254/2, 339, 339/2-8.
razmerja med starši in otroki po razvezi zakonske zveze - dodelitev otroka v vzgojo, varstvo in preživljanje - stiki z otrokom - največja otrokova korist - mnenje otroka - postavitev novega izvedenca - zavrnitev dokaznega predloga - dopuščena revizija
Sodišče druge stopnje je ocenilo, da je bila zavrnitev toženkinega dokaznega predloga za postavitev novega izvedenca pravilna. Pojasnilo je, da je sodišče izvedencu ob prvi postavitvi in nato ob dopolnitvi izvedenskega mnenja naložilo različni nalogi in je zato bilo njegovo drugo mnenje vsebinsko različno od prvega. Glede na zgoraj povzeto vsebino obeh izvedenskih mnenj, je prepričljiva ocena obeh sodišč, da je bila razlika v izvedenskem mnenju kljub kratkemu časovnem razmiku utemeljena in tudi prepričljivo obrazložena in da sprememba izvedenskega mnenja sama po sebi ne izkazuje slabe kakovosti mnenja in ne upravičuje postavitve novega izvedenca.
Po drugem odstavku 254. člena ZPP je sodišče prvenstveno dolžno odpraviti pomanjkljivosti v izvedenskem mnenju z novim zaslišanjem izvedencev. Le izjemoma, ko se pomanjkljivosti in dvom res ne dajo odpraviti z novim zaslišanjem, se zahteva mnenje drugega izvedenca. Vrhovno sodišče soglaša z oceno sodišča druge stopnje, da je sodišče ravnalo pravilno, ko je izvedenca dodatno zaslišalo, ker toženka z zgoraj povzetimi razlogi ni izkazala utemeljenih razlogov za postavitev dodatnega izvedenca s področja klinične psihologije otroka.
Vrhovno sodišče soglaša tudi z oceno, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo bistvene kršitve določb pravdnega postopka, ko ni postavilo izvedenca klinične psihologije za odrasle. ZPP v 243. členu določa, da sodišče izvede dokaz z izvedencem, če je za ugotovitev ali za razjasnitev kakšnega dejstva potrebno strokovno znanje, s katerim sodišče ne razpolaga. V obravnavanem primeru je sodišče ugotovilo, da na strani očeta ni nikakršnih okoliščin, ki bi kazale na takšno osebnostno strukturo očeta ali zdravstveno stanje, da bi bila potrebna ocena vpliva morebitnih duševnih ali osebnostnih motenj na sposobnost za varstvo in vzgojo otroka. Sodišče je torej pravilno ocenilo, da potrebe po specialnem strokovnem znanju glede na ugotovljena dejstva ni bilo.
ZZZDR ni dopuščal možnosti, da bi sodišče brez soglasja staršev otroka zaupalo v njuno skupno varstvo in vzgojo. Je pa višje sodišče pravilno izpostavilo, da bi bilo možno režim, za kakršnega se zavzema toženka, vzpostaviti tudi preko ureditve stikov. Vendar je višje sodišče ocenilo, da glede na ugotovljene okoliščine to deklicama ne bi bilo v korist.
Iz ugotovitev sodišč prve in druge stopnje izhaja, da imata starša zelo različen način življenja, da ne sprejemata drugačnosti drugega, kar je stalen vir medsebojnih očitkov. Sodišči sta ugotovili, da sta oba od staršev primerna za vzgojo in varstvo, da pa ne sodelujeta in ne komunicirata, kar je pomembna ovira za vzpostavitev ureditve, ki bi od staršev zahtevala veliko medsebojnega usklajevanja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO - ČLOVEKOVE PRAVICE
VS00040562
URS člen 38. ZIntPK člen 13, 16, 75. ZPP člen 367a, 367a/1.
dopuščena revizija - povrnitev škode - odškodninska odgovornost države - Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) - pristojnosti KPK ob sumu korupcije ali drugih kršitev - objava podatkov o denarnih tokovih subjektov javnega sektorja - kršitev človekovih pravic - varstvo osebnih podatkov - podlage odškodninske odgovornosti - kvalificirana protipravnost - dopustitev revizije
Revizija se dopusti glede naslednjih vprašanj:
- ali je bila gledano s perspektive v letu 2015 možna široka in pomensko odprta razlaga določil 13., 16. in 75. člena ZIntPK v smeri, da KPK omogočajo pridobitev, obdelavo in objavo osebnih podatkov prejemnikov javnih sredstev v spletni aplikaciji, čeprav KPK zoper posameznika ni vodila še nobenega postopka iz svoje pristojnosti, niti izvajala nobenih ukrepov v skladu z ZintPK;
- ali ravnanje v nasprotju z določbami 13., 16. in 75. člena ZIntPK, ki ima za posledico nezakonit poseg v ustavno pravico do varstva osebnih podatkov iz 38. člena Ustave RS, predstavlja kvalificirano protipravnost ravnanja državnega organa, kot enega od elementov odškodninske odgovornosti;
- ali na presojo standarda kvalificirane protipravnosti kakorkoli vpliva narava pravice, v katero je bilo z nezakonitim ravnanjem poseženo, oziroma ali tudi v primeru, ko gre za nezakonit poseg v ustavno (človekovo) pravico, ki predstavlja hujšo kršitev kot poseg v katero od le zakonskih pravic, za kvalificirano protipravnost veljajo enaka merila in standardi.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - nezadovoljstvo stranke z delom sodišča v drugih postopkih - zavrnitev predloga
„Drugi tehtni razlogi“ so po ustaljeni sodni praksi tudi okoliščine, zaradi katerih bi bil lahko okrnjen videz nepristranskosti sodišča. Takšnih okoliščin toženec v svoji vlogi ni zatrjeval. Trdi sicer, da je bil pred Okrajnim sodiščem v Slovenski Bistrici vselej neuspešen, izraža tudi skrb, da postopek ne bo pravičen. A dejstvo, da stranka v predhodnih postopkih ni bila uspešna, še nikakor ne pomeni, da je podan dvom v nepristranskost sodišča. Tega ne utemeljuje niti skrb stranke, ki je brez navedb konkretnih dejanskih okoliščin, na katerih bi temeljila, golo čustveno dojemanje.
objava popravka - pravica do objave popravka - prizadetost pravice ali interesa
Pravica do objave popravka predstavlja za izdajatelja (prek odgovornega urednika) obveznost brezplačne objave določenega obvestila oziroma informacije in posega v svobodo izražanja, ki je zagotovljena v 39. členu Ustave in v izdajateljevo pravico podjetništva (svobodne gospodarske pobude) iz 74. člena Ustave. Zakonodajalec je zato pri ureditvi načina izvrševanja pravice do popravka iskal občutljivo ravnotežje med vsemi navedenimi ustavnimi pravicami. Zagotavljanje hitrega in učinkovitega sodnega varstva pa je predvsem v prid varstvu tožnikovih osebnostnih pravic. Pravica do popravka je namreč tudi izraz pravice do osebnega dostojanstva (34. člen) in pravic zasebnosti in osebnostnih pravic prizadetega (35. člen). Učinkovito sodno varstvo pa ob zahtevah, ki jih v reviziji izpostavlja tožnik (podrobna obrazložitev razlogov za odklonitev objave in morebitna naknadna možnost prilagajanja popravka) ne bi moglo biti zagotovljeno.
Sodišči prve in druge stopnje sta res v obrazložitvah navedli, da oddaja ni vsebovala nobenih resnih obtožb zoper tožnika. Navedli sta, da je bilo povedano le, da je tožnik predsednik uprave, odgovoren za upravljanje tveganj in predsednik kreditnega odbora, da je bil v kazenskem postopku zaslišan kot priča in da je v tem postopku povedal, da je oddelek skladnosti opravil interno preiskavo v banki, vendar povezave s komerkoli iz banke niso našli. Dodali sta, da je bilo v oddaji tudi izrecno povedano, da naj bi v primeru C. sodelovali nekdanji zaposleni, torej da nihče od trenutno zaposlenih ni osumljen nezakonitega ravnanja.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - dokaz z zaslišanjem
Vrhovno sodišče ocenjuje, da je predlagana delegacija smotrna. V postopku postavitve odrasle osebe pod skrbništvo je namreč predvideno obvezno zaslišanje te osebe (61. člen ZNP-1), predviden pa je tudi pregled izvedenca medicinske stroke (62. člen ZNP-1). Glede na zdravstveno stanje nasprotnega udeleženca je očitno, da se bo postopek lažje, hitreje in z manjšimi stroški izvedel tam, kjer udeleženec trenutno biva.
NEPRAVDNO PRAVO - SOCIALNO VARSTVO - USTAVNO PRAVO
VS00042510
ZDZdr člen 12, 13. ZPP člen 367a, 367a/1.
dopuščena revizija - sprejem v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda - omejitev pravice - pravica do svobode gibanja - nadzor nad pacienti - izhod pacienta pod nadzorom
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je pritožbeno sodišče z odločitvijo, da se nasprotni udeleženki dnevno omogočijo izhodi pod nadzorom, omejilo oziroma prekršilo pravice nasprotne udeleženke iz 12. in 13. člena Zakona o duševnem zdravju.