garancija - skrita napaka - refleksna škoda - subrogacija - škoda zaradi zaupanja
Odgovornost prodajalca na podlagi garancije za brezhibno delovanje stvari je vrsta obligacijskega razmerja, v katerem je prodajalec, ki je prevzel zavezo, da bo stvar v določenem (garancijskem) roku brezhibno delovala, dolžan odpraviti okvaro oziroma zamenjati stvar, če stvar ne deluje brezhibno (če se v garancijskem roku pokažejo okvare stvari), kupec pa je upravičen zahtevati odpravo okvare oziroma zamenjave stvari.
Glede na to, da je bila tožnica do 31. 3. 2023 vključena v obvezno zavarovanje po 21. točki prvega odstavka 15. člena ZZVZZ in da tožnica tudi za april 2023 uveljavlja zavarovanje po isti zavarovalni podlagi, je za odločitev v tej zadevi ključen odgovor na vprašanje, ali je bila tožnici po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev, tudi za april 2023 priznana pravica do plačila prispevka za obvezno zavarovanje.
Toženec v 15 dneh ni dvignil pošiljke, zato mu je vročevalec po poteku tega roka pustil pošiljko v hišnem predalčniku, skladno z opozorilom na obvestilu pa se je štelo, da mu je bila tožba vročena s 13. 9. 2024, ko se je iztekel 15-dnevni rok za dvig pošiljke.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja - mobing - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi - višina denarnega povračila
Izredna odpoved je nezakonita, ker ni utemeljen očitek, da je tožnica s prepirom, ki ga je imela dne 12. 10. 2023 in dne 16. 10. 2023, izvajala trpinčenje. Gre za dva dogodka, ki že po naravi stvari glede na četrti odstavek 7. člena ZDR-1 ne morata predstavljati trajajočega, sistematičnega, graje vrednega ali očitno negativnega in žaljivega ravnanja, prav tako ni šlo za hujše kršitve delovnih obveznosti po drugi alineji 110. člena ZDR-1.
ZIZ člen 270, 270/2, 272, 272/1, 272/2, 272/2-1, 272/2-3, 272/3. DZ člen 83, 83/1.
ugotovitev skupnega premoženja in določitev deležev - določitev deleža dolžnika na skupnem premoženju - izterjava zapadlih davčnih obveznosti - zavarovanje terjatve - predlog za izdajo začasne odredbe - prepoved razpolaganja z nepremičnino - prepoved obremenitve in odtujitve nepremičnine - zavarovalna začasna odredba - namen zavarovanja terjatve - nedenarna terjatev - pogoji za zavarovanje nedenarne terjatve - objektivna nevarnost - neugodne posledice izdaje začasne odredbe - tehtanje interesov strank
Za razliko od začasnih odredb zaradi zavarovanja denarnih terjatev, kjer se zahteva subjektivna nevarnost oziroma nevarnost, ki je povzročena z nedovoljenim delovanjem dolžnika (drugi odstavek 270. člena ZIZ), je za zavarovanje nedenarnih terjatev treba izkazati za verjetno t. i. objektivno nevarnost. Ta je relevantna ne glede na to ali izvira s strani dolžnika, tretjega ali višje sile, torej ne glede na to, kaj jo povzroča.
Tožnica zatrjuje in dokazuje okoliščine take narave in obsega, da so verjetno zmožne povzročiti zahtevano nevarnost uveljavitve tožničine terjatve oziroma vsaj njeno oteženost.
ZDR-1 člen 54, 54/1, 54/1-3, 55, 56, 118, 118/1, 118/2. ZPP člen 3, 3/3.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - začasno povečan obseg dela - transformacija delovnega razmerja za določen čas v delovno razmerje za nedoločen čas - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi - višina denarnega povračila
Zatrjevani razlog začasno povečanega obsega dela na področju avtoparka zaradi pričakovanega povečanega obsega investicij v distribucijski sistem električne energije (kar je toženka navajala kot glavni razlog pričakovanega začasno povečanega obsega dela) ob sklenitvi tožnikove pogodbe o zaposlitvi ni bil podan, saj je bila pogodba o zaposlitvi s tožnikom sklenjena šele po tem, ko je toženka že vedela, da se bodo investicije znižale z 21 na 12 milijonov EUR.
izvršba na podlagi izvršilnega naslova - nedenarna terjatev - vzpostavitev prejšnjega stanja - ugovor zoper sklep o izvršbi - načelo stroge formalne legalitete izvršilnega postopka - neizpolnitev - nevednost stranke - neupoštevni ugovorni razlogi
V izvršilnem postopku velja načelo stroge formalne legalitete, ki pomeni, da je izvršilno sodišče vezano na izvršilni naslov in ga mora izvršiti tako, kot se glasi ter ga ne more spreminjati, niti se ne sme spuščati v presojo njegove pravilnosti in zakonitosti. Dolžnik je vse do zadnje vloge v postopku trdil, da je postavil plastenjak dimenzij 12 x 4 metrov, in sicer iz 11 polkrožnih železnih nosilcev, in je nanje tudi namestil UV plastično folijo. Na zaslišanju teh svojih trditev ni potrdil, česar niti ne prereka, temveč v obravnavani pritožbi šele prvič v tem postopku navaja, da naj ob izdaji izvršilnega naslova sploh ne bi vedel, da naj bi bil plastenjak ne bi bil enak, kot je opisan v izvršilnem naslovu. Domnevne drugačne dimenzije plastenjaka bi dolžnik moral uveljavljati že v pravdnem postopku. Glede na to, da je sam odstranil plastenjak, bi moral tudi vedeti, kakšen plastenjak je odstranil in to uveljavljati v pravdnem postopku. Trditvam, da naj bi zaradi takšne nevednosti izpovedoval v nasprotju s svojimi navedbami, niso opravičljive.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00085470
ZFPPIPP člen 121, 121/1, 347, 347/2-1, 347/2-4. ZPP člen 139, 139/6. OZ člen 5, 7, 7/1.
postopek osebnega stečaja nad dolžnikom - soglasje k sklenitvi prodajne pogodbe - sklep o soglasju - zakonita predkupna pravica - solastništvo nepremičnine - uveljavljanje predkupne pravice na dražbi - obvestilo predkupnemu upravičencu - pogoji za uveljavljanje predkupne pravice - pravila vročanja - dokazna moč javne listine - načelo vestnosti in poštenja - vročanje v hišni predalčnik - dejanski prejem sodnega pisanja
Predkupna pravica je enostransko oblikovalno upravičenje do nakupa stvari, ki se aktivira šele, ko lastnik stvari sprejme odločitev o prodaji stvari. V stečajnem postopku so posebna pravila o uveljavitvi predkupne pravice oblikovana v 347. členu ZFPPIPP.
Upraviteljica je obvestilo o javni dražbi s predpisanimi opozorili pravočasno in na zanesljiv način (s priporočeno pošto) poslala predkupni upravičenki, ki se je s svojim ravnanjem (z odstranitvijo hišnega predalčnika) sama izpostavila tveganju, da se bo lahko dejansko seznanila z vsebino pisanja.
Iz pisanja predkupne upravičenke je razvidno, da je pisanje prejela, zato se tudi ne more uspešno sklicevati na kršitev pravil o vročanju.
Pravice iz obligacijskih razmerij so omejene z enakimi pravicami drugih. Izvrševati jih je treba v skladu s temeljnimi načeli Obligacijskega zakonika in v z njihovim namenom (prvi odstavek 7. člena OZ). Med temeljnimi načeli ima posebno težo načelo vestnosti in poštenja (5. člen OZ). Do prekoračitve temeljnega upravičenja pride, če nosilec izhaja iz pravno dopustnega abstraktnega upravičenja, ki ga konkretizira in materializira tako, da njegovo ravnanje preseže meje njegovega upravičenja ter poseže v pravico tretjega.
začasna odredba v zavarovanje nedenarne terjatve - pogoji za izdajo začasne odredbe v zavarovanje nedenarne terjatve - prepoved odtujitve ali obremenitve nepremičnin - postopek zavarovanja - namen postopka - načelo hitrosti postopka - varstvo upnikov - dokazni standard v postopku izdaje začasne odredbe - vrnitev darila zaradi razveze zakonske zveze - odpadla kavza - nagib za darilo - razveza zakonske zveze - obstoj verjetnosti terjatve - nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena
Načelo hitrosti postopka zavarovanja ni samo samo sebi namen. Namenjeno je varstvu upnikovega položaja. S takojšnjo zavrnitvijo predloga, kadar sodišče dvomi o verjetnosti izkazanosti tožnikovih trditev, ne da bi pred tem (vsaj) vzpostavilo kontradiktornost (in počakalo na trditve tožene stranke), sodišče upnikovega položaja v ničemer ne zavaruje.
Čeprav je tožnik po mnenju pritožbenega sodišča torej verjetno izkazal potrebne predpostavke za izdajo začasne odredbe, pritožbeno sodišče ne more samo ugoditi predlogu za izdajo začasne odredbe, za kar se zmotno zavzema pritožba. Če bi o izdaji prvič odločalo pritožbeno sodišče, bi namreč s tem onemogočilo ugovorni postopek.
dodatek za pomoč in postrežbo - novota - nov postopek
Novote, ki so nastale po izdaji izpodbijane dokončne odločbe mora tožnik najprej uveljavljati pri tožencu. To pomeni, da lahko pri tožencu vloži novo zahtevo za priznanje pravice do dodatka za pomoč in postrežbo za opravljanje vseh osnovnih življenjskih potreb.
ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-1, 89/2, 103,. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 354, 354/1, 355, 355/1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - ekonomski razlog - organizacijski razlog - opis del in nalog - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje v postopku na prvi stopnji - vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje - absolutna bistvena kršitev določb postopka
Sodišče prve stopnje ni ugotovilo, ali je prav vsa v tožnikovi pogodbi o zaposlitvi navedena dela prevzel zunanji izvajalec
DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00083576
DZ člen 157, 161. ZNP-1 člen 100. ZPP člen 163, 163/6.
postopek za dodelitev v vzgojo in varstvo ter določitev stikov - postopek za izdajo začasne odredbe - zavrnitev predloga za izdajo začasne odredbe - stiki z mladoletnim otrokom - obseg stikov - ogroženost otroka - stiki v korist otroka - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - narok - dokazni standard verjetnosti
Želja po večjem obsegu stikov, ki se redno in brez težav izvajajo, ne utemeljuje izdaje začasne odredbe.
Sodišče prve stopnje je pri določitvi preživnine utemeljeno upoštevalo ugotovitve in oceno sodišča prve stopnje, da je nasprotni udeleženec zdrav in da očitno na kmetiji, ki obsega 23 nepremičnin, prideluje tako hrano, kot tudi vzreja živino, kar mu zagotovo ne prinaša le stroškov, temveč tudi dohodkem, saj sicer opisanih stroškov s kmetijo do 1.000,00 EUR v poletnih mesecih (kot je navedel v odgovoru na predlog) glede na svojo plačo (1.350,00 EUR) ne bi zmogel in bi bilo vzdrževanje kmetijske dejavnosti potemtakem nesmiselno.
zapuščinski postopek - prekinitev zapuščinskega postopka in napotitev na pravdo - napotitev dediča na pravdo - napotitveni sklep - vezanost na napotitveni sklep - vezanost na vsebino napotitvenega sklepa - oblikovanje tožbenega zahtevka - manj verjetna pravica dediča - obseg zapuščine - vračunanje daril v dedni delež - darilna pogodba z neoverjenim podpisom darovalca - domneva lastninske pravice - lastninska pravica, vpisana v zemljiški knjigi
Ključnega pomena pri izreku sklepa o napotitvi na pravdo je, da se odloči, kdo in glede katerega spornega dejstva je dolžan vložiti tožbo. Napoteni dedič pa ni vezan na izrek napotitvenega sklepa, temveč je dolžan sam oblikovati tožbeni zahtevek tako, da bo njegova tožba sklepčna.
ZDSS-1 člen 74. ZUP člen 113, 113/1. ZUS-1 člen 20, 20/3. Odvetniška tarifa (2015) člen 11. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 16, 16-1b, 16-1c.
stroški postopka - socialni spor - ustavno načelo enakosti pred zakonom
Za zvišanje stroškov na podlagi lastnosti ene od strank spora in s tem za privilegirano obravnavanje delodajalcev glede priznanja stroškov postopka ni nobenega utemeljenega razloga. Šlo bi za kršitev ustavne pravice do enakosti pred zakonom (14. člen Ustave RS). Odvetnik lahko to določilo uporabi le v razmerju do svoje stranke, to je delodajalca, ni pa dopustno teh stroškov prevaliti na drugega.
prisilna hospitalizacija - sprejem na zdravljenje brez privolitve v nujnih primerih - pogoji za zadržanje na zdravljenju brez privolitve - hujše ogrožanje svojega zdravja ali zdravja drugih - izvedenec psihiatrične stroke - organska duševna motnja - psihotično dojemanje realnosti - ambulantno zdravljenje - poslabšanje zdravstvenega stanja - čas zdravljenja
Zdravljenje v psihiatrični bolnišnici v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve pomeni hud poseg v človekove pravice zadržane osebe. Kot priznava tudi sam pritožnik, pa je takšen ukrep v določenih primerih vendarle nujen. Dopusten je ob strogih pogojih, določenih v prvem odstavku 39. člena ZDZdr, in sicer: 1) oseba ogroža svoje življenje ali življenje drugih ali huje ogroža svoje zdravje ali zdravje drugih ali povzroča hudo premoženjsko škodo sebi ali drugim; 2) navedeno ogrožanje je posledica duševne motnje, zaradi katere ima oseba hudo moteni presojo realnosti in sposobnost obvladovati svoje ravnanje; 3) navedenih vzrokov in ogrožanja ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči (z zdravljenjem v psihiatrični bolnišnici izven oddelka pod posebnim nadzorom, z ambulantnim zdravljenjem ali z nadzorovano obravnavo). Izrečeni ukrep mora biti omejen na najkrajši možni čas.
ZG člen 17, 17/1, 17/4, 17/6, 77c, 77c/1, 77c/1-1, 77c/2. ZP-1 člen 8, 15, 15/2, 15a. KZ-1 člen 30.
odgovornost pravne osebe za prekršek - opis dejanja - dejanska zmota - odgovorna oseba - dolžno nadzorstvo - opustitev dolžnega nadzorstva - opustitev dolžnega ravnanja odgovorne osebe pravne osebe
Pri nadzorstvu gre za vse ukrepe, ki jih je treba izvesti, da se prepreči prekršek, torej tudi za dajanje ustreznih navodil. Da je bila seznanitev z vsemi informacijami, potrebnimi za izvedbo naročenega dela, dolžnost prav vodje obrata, ne more biti dvoma. Uvedba v delo namreč predpostavlja obveščanje o vseh okoliščinah, v katerih se izvaja delo. Prekrškovni organ je zato vodjo obrata pravilno štel za odgovorno osebo. Iz izreka izhaja, v čem je bila opustitev odgovorne osebe. Že s tem, da bi izvajalce opozoril, da niso vsa označena drevesa predmet dogovorjenega dela, bi lahko storilec preprečil nedovoljeno sečnjo. Ker je torej do prekrška prišlo zaradi njegove opustitve (iz izreka odločbe izhaja vzročna zveza med opustitvijo in prekrškom) je bilo v odločbi dovolj argumentirano, zakaj je opustitev dolžnega nadzorstva v konkretnem primeru po moči in učinku enaka neposredni izvršitvi prekrška.
stiki med starši in otrokom - začasna odredba o stikih - sodna poravnava v sporih iz razmerij med starši in otroki - razširitev stikov - spremenjene okoliščine - stiki med počitnicami - ogroženost otroka - največja korist otroka
Na otrokovo obiskovanje šole starša pri določanju stikov 6 let nazaj zelo verjetno nista konkretno pomislila, tako tudi ne na njegovo preživljanje šolskih počitnic. Zato je izdana začasna odredba, ki je regulirala otrokove prve šolske počitnice tako, da jih upošteva in da jih otrok preživi z obema roditeljema, in ki je poleg tega sicer v manjši meri uravnotežila še ostale sporazumno dogovorjene stike, sprejemljiva, je v otrokovo korist in je ne bi bilo smiselno razveljaviti.
Treba je upoštevati, da postavitev začasnega zastopnika pomeni omejitev pravice stranke do izjavljanja pred sodiščem. Dejansko je to lahko omejitev, ki je praktično izenačena z odvzemom možnosti sodelovanja v postopku, saj v določenih primerih že po naravi stvari začasni zastopnik ne bo mogel vedeti ničesar o zadevi in pravic stranke ne bo mogel učinkovito braniti. To je pomembno predvsem v situacijah, ko je bivališče stranke neznano in v primerih, ko je stranka v tujini, kar smiselno zatrjuje pritožnica. Ker gre za poseg v ustavno pravico, mora sodišče odločitev, ali bo postavilo začasnega zastopnika, sprejeti po tehtanju med pravico upnika po učinkovitem sodnem varstvu brez nepotrebnega odlašanja na eni strani in med pravico dolžnika do izjavljanja pred sodiščem na drugi strani. V ta namen mora sodišče opraviti vsa dejanja, preko katerih bi bilo mogoče vročiti pisanje neposredno stranki in torej postavitev začasnega zastopnika pomeni skrajni ukrep (ultima ratio), pred katerim je treba izkoristiti vse razpoložljive možnosti za ugotovitev dejanskega bivališča in za pravilno vročitev sodnih pisanj stranki (vključno s sklepom o postaviti začasnega zastopnika).
Dedno nevreden je, kdor je z naklepom vzel ali poskusil vzeti življenje zapustniku. Pri ugotavljanju dedne nevrednosti po tej podlagi so merodajne določbe kazenskega prava. Dedno je nevreden, ne kdor je vzel ali poskusil vzeti življenje zapustniku, ampak tisti, ki je zapustniku naklepno vzel oziroma naklepno poskusil vzeti življenje.
Pravnomočno je bilo torej razsojeno, da je oporoka veljavna in da se zato zavrne tožbeni zahtevek za njeno razveljavitev in tožbeni zahtevek za njeno neveljavnost, ker med drugim vsebuje lastnoročni podpis oporočitelja oziroma zapustnika v navzočnosti dveh prič. Ker je tako, ni mogoč nasproten zaključek oziroma da na oporoki ni oporočiteljev podpis oziroma da je ta ponarejen.