• Najdi
  • <<
  • <
  • 21
  • od 21
  • 401.
    VSL Sklep I Cpg 591/2024
    4.3.2025
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL00083192
    ZPP člen 249, 249/1. Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 37, 38, 40, 40/1, 40/2, 42, 42/1, 49, 49/5.
    pritožba zoper sklep o odmeri nagrade izvedencu - pisni izvid in mnenje - nestrinjanje stranke z izvedenskim mnenjem - študij spisa - dodatna dokumentacija - zahtevnost izvida in mnenja - zelo zahtevno izvedensko mnenje - odgovor izvedenca na pripombe strank - materialni stroški izvedenca - poštnina
    Strokovnih pripomočkov, ki jih je izvedenec navedel (Priporočila in navodila Združenja sodnih izvedencev in sodnih cenilcev Slovenije za gradbeno stroko, baza cen Obrtne zbornice Slovenije itd.), ni mogoče šteti za dodatno dokumentacijo. Pridobivanja znanja in tržnih podatkov (razen v izjemnih primerih) ni mogoče ovrednotiti kot zbiranje in proučevanje dodatne dokumentacije, temveč je to opravilo že zajeto v postavki izdelave izvedenskega mnenja.

    Plačilo za opravljeno zbiranje in proučevanje dodatne dokumentacije ne sme biti odvisno od uporabnosti najdenih podatkov v pregledani dokumentaciji.

    Nestrinjanje stranke z izdelanim izvedenskim mnenjem ter podajanje vsebinskih pripomb, uperjenih zoper pravilnost izdelanega izvedenskega mnenja, ne more biti upošteven razlog za odklanjanje plačila nagrade in nižje ovrednotenje zahtevnosti pisne izdelave izvida in mnenja.

    Strošek poštnine spada med preostale materialne stroške, ki se ovrednotijo v višini dveh odstotkov od višine odmerjenega plačila za delo.

    Tudi v primeru odgovora na pripombe strank na izvedensko mnenje lahko gre za situacijo, ko se lahko izvedenčevo delo oceni kot dopolnilni izvid oziroma mnenje.
  • 402.
    VSL Sklep IV Cp 273/2025
    4.3.2025
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
    VSL00083626
    ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14. URS člen 14, 14/1, 14/2. DZ člen 150, 183, 183/4, 196. ZNP-1 člen 23, 23/1, 55, 55/2. OZ člen 299, 299/2.
    plačilo preživnine - razmerja med starši in polnoletnim otrokom - preživljanje polnoletnega otroka, ki se redno šola - redno šolanje - višina preživnine - potrebe preživninskega upravičenca - študentsko delo - štipendija - izvenzakonska skupnost (zunajzakonska skupnost) - posojanje denarja - dokazna ocena - preživninske zmožnosti zavezanca - minimalni mesečni dohodek - lastništvo nepremičnine - lastništvo osebnega avtomobila - uporaba nepremičnine - porazdelitev preživninskega bremena - pravica do enakosti pred zakonom - materialno procesno vodstvo - nepravdni postopek - razlike med pravdnimi in nepravdnimi zadevami - ugotovitev očetovstva - zapadlost posameznih obrokov - zakonske zamudne obresti - začetek teka zakonskih zamudnih obresti
    Zmoten je pritožbeni očitek, da bi sodišče prve stopnje moralo nasprotnemu udeležencu določiti nižjo preživninsko obveznost, ker je predlagateljica prejemala iz naslova študentskega dela kontinuirane dohodke in dodatno še štipendijo.
  • 403.
    VSM Sklep III Cp 178/2025
    4.3.2025
    NEPRAVDNO PRAVO
    VSM00084658
    ZNP-1 člen 70, 70/3.
    postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - stroški postopka - smrt nasprotnega udeleženca po vložitvi predloga
    Pravilno sodišče prve stopnje ugotavlja, da situacije, kot je konkretna, ko je postopek začet na predlog in ustavljen zaradi smrti nasprotne udeleženke, zakon ne ureja, ureja pa nasprotno situacijo, primer ustavitve postopka in posledično breme kritja stroškov, ko je postopek uveden po uradni dolžnosti. V posledici slednjega, je s sklepanjem po nasprotnem argumentu, predlagateljica tista, ki je dolžna kriti stroške nastale s postopkom postavitve odrasle osebe pod skrbništvo.
  • 404.
    VSK Sklep I Kp 84412/2024
    4.3.2025
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VSK00085287
    ZKP člen 201, 201/1, 201/1-3, 207, 207/2.
    preizkus ali so še dani razlogi za pripor - obstoj utemeljenega suma - priporni razlog ponovitvene nevarnost
    Sodišče prve stopnje je izpodbijano odločitev izdalo na podlagi ugotovitve, da se okoliščine od zadnjega sklepa o priporu niso v ničemer spremenile. Podan je utemeljen sum, da so storili očitano jim kaznivo dejanje, ocenilo pa je dalje tudi, da je pri vseh treh obtožencih še vedno podana realna nevarnost, da bodo na prostosti storili kaznivo dejanje.
  • 405.
    VSM Sodba I Cp 842/2024
    4.3.2025
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSM00083904
    OZ člen 311, 1017, 1017/5, 1024, 1025. SPZ člen 146, 146/2.
    maksimalna hipoteka - materialnopravno pobotanje
    Kot je obrazložilo sodišče prve stopnje, maksimalna hipoteka ni akcesorna zavarovanim terjatvam, temveč upniško - dolžniškemu razmerju. Maksimalna hipoteka preživi usodo posameznih terjatev in obstaja tako dolgo, dokler obstaja razmerje med upnikom in dolžnikom, iz katerega bi lahko nastale vedno nove terjatve. Za ustanovitev maksimalne hipoteke tako zadošča že navedba zastavnega upnika, zastavnega dolžnika in (vsaj) vrstna določitev (bodočega) pravnega temelja.

    Iz podatkov spisa ne izhaja, da bi toženka v pravdi uveljavljala procesno pobotanje, temveč materialnopravno pobotanje, kot ga je opredelilo tudi sodišče prve stopnje. Pobotni (procesni) ugovor je namreč takšno procesno dejanje toženca, ki obsega: prvič trditev toženca, da ima zoper tožnika nasprotno in pobotljivo terjatev, 2. predlog toženca, da se ta terjatev ugotovi, kolikor je potrebno za pobotanje obeh terjatev (ugotovitev nasprotne terjatve je predpostavka za pobotanje, ki ga sodišče izreče v konstitutivnem delu sodbe) in 3. predlog toženca, da sodišče izreče pobotanje v pravdi. Navedenega toženec ni uveljavljal, zato je sodišče prve stopnje tudi pravilno obravnavalo ugovor toženca kot ugovor materialnopravnega pobota.

    Za dopustnost pobota, tako materialnopravnega kot procesnega, pa morajo tudi sicer biti izpolnjene naslednje predpostavke: vzajemnost, istovrstnost, dospelost in iztožljivost terjatve.
  • 406.
    VSM Sodba I Cp 985/2024
    4.3.2025
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSM00085437
    DZ člen 67, 68, 71, 74. OZ člen 45, 50, 86, 119.
    ničnost notarskega zapisa - skupno premoženje zakoncev - prava pogodbena volja - izvedenec gradbene stroke - oderuška pogodba
    Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da navedena delitev skupnega premoženja ne nasprotuje prisilnim prisilnim predpisom in moralnim načelom ter posledično ni nična (86. člen OZ). Določbe DZ na katere se sklicuje pritožba (68. člen, 71. člen in 74. člen DZ) so namreč uporabljive le, kadar sodišče na predlog enega od zakoncev oziroma zunajzakonskih partnerjev v okviru pravdnega postopka ugotavlja obseg skupnega premoženja in deleža pravdnih strank na njem, ne pa tudi kadar bivša zunajzakonska partnerja skupno premoženje razdelita na podlagi sporazuma, kot je bilo to v danem primeru.
  • 407.
    VSL Sklep IV Cp 293/2025
    4.3.2025
    DRUŽINSKO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
    VSL00083516
    ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8. DZ člen 161.
    kršitev pravice do izjave - odmera preživnine z začasno odredbo - začasna odločba o preživljanju otroka - postopek zavarovanja z začasno odredbo - ogroženost otroka - neplačevanje preživnine - pravica stranke do izjave v postopku - vezanost sodišča na predlog
    Predlagateljica v predlogu ni navedla izvršilnega sredstva, čeprav je izbira (pravilnega) izvršilnega sredstva za realizacijo začasne odredbe ena od materialnopravnih predpostavk za njeno dopustnost in utemeljenost.

    Novejša sodna praksa vzpostavlja drugačen način vrednotenja ravnanj starša, ki brez utemeljenega razloga opušča starševsko skrb, s tem, ko ne plačuje preživnine. To ne pomeni, da ni treba ugotavljati ogroženosti otroka, gre zgolj za drugačno vrednotenje/tehtanje predpostavk v zvezi z ogroženostjo otroka. Nenazadnje je takšno vrednotenje potrebno, da se prepreči zloraba pravice - torej če se izkaže, da je osrednji namen predlagatelja s predlogom za izdajo začasne odredbe oziroma nasprotnega udeleženca s predlogom za zavrnitev začasne odredbe zgolj dejansko izvrševanje pravice v nasprotju z njenim namenom.
  • 408.
    VSM Sklep I Cp 955/2024
    3.3.2025
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSM00086335
    ZIZ člen 29, 29a, 239, 272, 272/2, 272/3. ZPP člen 347, 355. ZVPot člen 24.
    zavarovanje - začasna odredba - izvedba naroka - izvedba predlaganih dokazov - verjetnost kot dokazni standard - ugovorni postopek - pritožbena obravnava - zaslišanje priče - ničnost kreditne pogodbe - kreditna pogodba v CHF
    Stališče sodišča prve stopnje, da narok v zadevah zavarovanja ni obvezen (29.a člen v zvezi z 239. členom ZIZ) in da se o začasni odredbi odloča zgolj s stopnjo verjetnosti, zaradi česar personalnih dokazov (zaslišana strank in prič) personalnih dokazov ni treba izvajati, je napačno. Sporočilo določbe 29. člena ZIZ je zgolj v tem, da za razliko od pravdnega postopka v izvršilnih zadevah in zadevah zavarovanja narok ni obvezen, iz česar pa ni mogoče sklepati, da ga ni treba nikoli izvesti.

    Pritožbeno sodišče pojasnjuje, da v skladu z doktrino Ustavnega sodišča1 v sumarnem postopku zavarovanja z začasno odredbo ni treba izvesti vseh predlaganih dokazov; kajti dokazni standard je pri odločanju o začasnih odredbah znižan na verjetnost, zato sta temu podvržena tako dokazna ocena kot tudi izvajanje dokazov. V ugovornem postopku zoper začasno odredbo personalni dokazi sicer niso izključeni, vendar pa to ne pomeni, da je treba izvesti vse (personalne) dokaze, ki jih stranka predlaga; to je namreč predmet dokazovanja v postopku o glavni stvari, v ugovornem postopku je treba pri izvesti zgolj nezamudne dokaze,2 na podlagi katerih se lahko sodišče na hiter in primeren način prepriča, ali so podani pogoji za izdajo začasne odredbe.
  • 409.
    VSL Sklep I Ip 130/2025
    3.3.2025
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL00083584
    ZIZ člen 38, 38/5, 38/9, 292. Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom (2003) tarifna številka 1, 1/4.
    izvršilni stroški - odločitev o izvršilnih stroških - rok za odločitev - instrukcijski rok - potrebni stroški izvršbe - stroški neizvedenega rubeža

    Res je, da sodišče prve stopnje o upnikovi zahtevi za povrnitev stroškov ni odločilo v roku osmih dni, kot je to določeno v devetem odstavku 38. člena ZIZ, vendar zaradi tega izpodbijana odločitev ni nepravilna. Omenjeni rok je namreč instrukcijski rok in če se ga sodišče prve stopnje ni držalo, to ne pomeni, da upnik ni upravičen do povrnitve stroškov izvršitelja. Ta rok namreč predstavlja le napotilo sodišču, da naj v določenem roku opravi posamezno procesno dejanje, nima pa nobenih prekluzivnih učinkov. To pomeni, da nespoštovanje tega roka ne vodi do tega, da upnik ne bi bil upravičen do povrnitve teh stroškov oziroma da sodišče po poteku roka ne bi več smelo ali moglo odločiti o njegovi zahtevi za povrnitev stroškov.

    Izvršitelj je upravičen do plačila tudi v primerih, če je rubež neuspešen ali neizveden zaradi razlogov, ki so na strani dolžnika, upnika ali tretje osebe oziroma ker ni rubljivih predmetov, v obravnavanem primeru pa izvršilno dejanje - rubež premičnin ni bil izveden ravno iz teh objektivnih razlogov.

  • 410.
    VSL Sklep I Cp 327/2025
    3.3.2025
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL00083462
    ZPP člen 153, 153/1, 153/2, 156, 156/1.
    odmera stroškov postopka - zakrivljeni stroški - dokaz z izvedencem - nezaložitev predujma za izvedenca - zakrivljenost ravnanja - zavlačevanje postopka
    V pojem zakrivljenega ravnanja v obravnavanem primeru spada opustitev plačila potrebnega zneska za izvedbo dokaza z izvedencem v ponovljenem postopku, potem ko je tožnica v pritožbenem postopku dosegla razveljavitev prvotne sodbe izključno zaradi graje, da je bila opuščena izvedba tega dokaza v prvem sojenju.
  • 411.
    VSL Sodba II Kp 17568/2012
    3.3.2025
    KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VSL00084149
    KZ-1 člen 91, 91/2. ZKP člen 357, 357-4.
    zastaranje kazenskega pregona - pravnomočna kazenska obsodilna sodba - pravnomočnost kazenske sodbe - prenehanje teka zastaranja - razveljavitev pravnomočne sodne odločbe v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi - rok za novo sojenje po razveljavitvi pravnomočne sodbe po zahtevi za varstvo zakonitosti - zastaranje kazenskega pregona v primeru razveljavitve pravnomočne sodbe - materialni rok - načelo zakonitosti - načelo pravne varnosti in zaupanja v pravo - uporaba poznejšega, za storilca milejšega zakona - sprememba sodbe na drugi stopnji - zavrnilna sodba v kazenskem postopku
    Po presoji sodišča druge stopnje je določbo drugega odstavka člena 91 KZ-1 torej treba razlagati tako, da so učinki predpisanega roka primerljivi z učinkom rednih zastaralnih rokov, ki določajo absolutno časovno mejo, znotraj katere je pregon storilca še dopusten. To pomeni, da je v roku, ki ga predpisuje drugi odstavek člena 91 KZ-1, potrebno doseči pravilno in zakonito meritorno odločbo, v nasprotnem primeru pa izdati zavrnilno sodbo iz razloga po 4. točki člena 357 ZKP. Le s takšno razlago je spoštovana zahteva po poštenem postopku, ki zavezuje sodišče na podlagi 2. in 22. člena Ustave RS na način, da je pravilno in zakonito meritorno odločitev mogoče sprejeti le v absolutno omejenem času, ki ga ima država na razpolago za vodenje kazenskega postopka zoper posameznika in s tem za poseganje v njegove pravice.
  • 412.
    VSL Sklep III Cp 115/2025
    3.3.2025
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL00083167
    ZPP člen 30, 30/1, 41, 41/1, 41/2, 185, 185/1.
    stvarna pristojnost sodišča - denarni in nedenarni tožbeni zahtevek - različna dejanska in pravna podlaga - upoštevanje vrednosti vsakega posameznega zahtevka - pristojnost okrajnega sodišča
    Ugotovitev sodišča prve stopnje, da imata postavljena nedenarni in denarni zahtevek različno pravno in dejansko podlago, je pravilna. Tožnik s prvim (stvarnopravnim) zahtevkom uveljavlja zaščito pred (bodočim) protipravnim vznemirjanjem lastninske pravice, z drugim (odškodninskim) zahtevkom pa uveljavlja povrnitev škode, ki naj bi bila posledica posegov v tožnikovi nepremičnini. Tudi pravno relevantna dejstva, ki jih tožnik navaja v zvezi z enim oziroma drugim zahtevkom, so (vsaj deloma) različna. Navedeno pomeni, da stvarne pristojnosti ni mogoče določiti po seštevku njunih vrednosti (v smislu prvega odstavka 41. člena ZPP). Pristojnost se določi po vrednosti vsakega posameznega zahtevka (drugi odstavek 41. člena ZPP).
  • <<
  • <
  • 21
  • od 21