CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSC00084487
DZ člen 157, 160, 160/, 161, 171, 171/5.
začasna odredba v sporih iz razmerja med starši in otroki - omejitev starševske skrbi - izvajanje starševske skrbi
Ukrepi za varstvo koristi otroka, med katere sodijo tako začasne odredbe kot ukrepi trajnejšega značaja, trajajo največ toliko časa, kot to določa DZ za posamezne ukrepe, razen če sodišče podaljša ukrep (tretji odstavek 160. člena DZ). Ob uradnem preizkusu, ali je sodišče pravilno uporabilo materialno pravo, je pritožbeno sodišče ugotovilo, da je sodišče prve stopnje spregledalo, da lahko ukrep omejitve starševske skrbi traja največ 1 leto. Le v primeru, če sodišče odloči o ukrepu omejitve starševske skrbi skupaj z ukrepom odvzema otroka staršem ali ukrepom namestitve otroka v zavod, traja ukrep omejitve starševske skrbi največ 3 leta (peti odstavek 171. člena DZ).
stroški postopka - obrazložen dopis - pripravljalna vloga - nagrada za zastopanje na naroku
Utemeljen je pritožbeni očitek o nepravilnem priznanju nagrade za zastopanje na naroku dne 27. 3. 2024, sklicujoč se na 3.a točko tarifne številke 16 OT, zaradi česar bi sodišče namesto priglašenih 100 točk moralo priznati 300 točk.
Vlogo z dne 27. 6. 2024 je potrebno opredeliti kot obrazložen dopis. Niti po obsegu niti po vsebini je ni mogoče vrednotiti kot pripravljalno vlogo iz 2. točke 15. tarifne številke OT in vrednotiti z 225 točkami.
Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 51. ZSICT člen 45, 45/4.
stroški izvedenca - višina nagrade izvedenca - inflacija - enaka obravnava
Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da citirana določba sodišča ne pooblašča, da na podlagi podatka o več kot 10 % inflaciji izvedencu ustrezno zviša višino plačila za opravljeno delo. Že dikcija določbe, da je sprememba višine plačila "možna", nakazuje, da ne gre za avtomatiziran mehanizem, v diskreciji sodišča. Gre za splošno napotilo pristojnemu ministru, da skladno s četrtim odstavkom 45. člena ZSICT uveljavi zvišanje plačila s spremembo Pravilnika.
odmera preživnine - sprememba preživnine - spremenjene razmere - znižanje preživnine - trditveno in dokazno breme - otrokove potrebe - spremenjene zmožnosti zavezanca - korist mladoletnega otroka - stroški preživljanja - stroški za vrtec - splošno znana dejstva - minimalna plača - odplačilo kredita - režijski stroški
Z izvršilnim naslovom določena preživnina se lahko spremeni, če se spremenijo potrebe upravičenca ali zmožnosti zavezanca. Določanje preživnine - pa naj gre za prvo odmero ali pa za odločanje o njeni spremembi - ni matematični obračun, saj stroški preživljanja iz meseca v mesec variirajo, pojavljajo se lahko različni nepredvideni izdatki ipd. Zato je vsako določanje preživnine predvsem ocena in vrednotenje.
Splošno znano dejstvo je, da z odraščanjem otroka stroški z njegovim preživljanjem praviloma naraščajo.
Znižanje preživnine ni v korist otroka, zato v postopkih za znižanje preživnine ne veljajo procesne dobrote, ki se sicer uporabljajo v družinskih postopkih, kadar se odloča o pravicah in koristih otrok (npr. pritožbene novote, ugotavljanje dejstev in izvajanje dokazov po uradni dolžnosti).
Tožnik je predlagal izdajo regulacijske oziroma ureditvene začasne odredbe, ki je namenjena začasni ureditvi spornega pravnega razmerja še pred pravnomočno rešitvijo v sodnem postopku. Njen namen je torej varstvo obstoječega stanja in ne zavarovanje izvršitve obveznosti dolžnika v bodočnosti, kot pri zavarovalnih začasnih odredbah. Ker se predpostavka iz 1. alineje drugega odstavka 272. člena ZIZ nanaša na zavarovalne začasne odredbe, z njo ni mogoče utemeljiti izdaje regulacijske začasne odredbe.
Sklep o določitvi pravnih področij, strokovnih področij in podpodročij, za katere so sodni izvedenci upravičeni do zvišanega plačila za delo (2024) člen 1, 2.
socialni spor - stroški izvedenca
Sklep o določitvi pravnih področij, strokovnih področij in podpodročij, za katere so sodni izvedenci upravičeni do zvišanega plačila za delo (Ur. l. RS, št. 18/2024) ne predstavlja pravne podlage, ki v tem sporu utemeljuje priznanje 30 % zvišanega plačila v priglašeni višini 150,90 EUR za izvedovanje sodnega izvedenca psihiatra.
ZPP člen 100, 100/1, 325, 332. ZIZ člen 21, 21/1, 24, 24/1.
predlog za izdajo dopolnilnega sklepa - stranka v postopku - smrt stranke - sposobnosti biti stranka - dediči - neizvršljivost sklepa
Z vidika sposobnosti biti stranka je pomembno, da se sodna odločba ne glasi na umrlo stranko, ampak na njene dediče, in sicer tudi tedaj, če ti morda poimensko še niso določeni oziroma znani. Dediči so v ta individualni delovni spor vstopili na podlagi zakona, svojemu procesnemu nasledstvu se ne morejo upreti, zato nanje preidejo pravice umrlega tožnika, ne da bi za to bila potrebna posebna izjava. Zmotno je zavzemanje toženke, da bi moralo sodišče prve stopnje ugotavljati, kdo so dediči po pokojnem tožniku.
Ker je sodišče prve stopnje pravilno opredelilo tožečo stranko kot dediče po pokojnem tožniku, ni razloga za izdajo dopolnilnega sklepa skladno z določbo 325. člena v povezavi s 332. členom ZPP.
obvezne sestavine predloga za oprostitev plačila sodnih taks - nepopoln predlog za oprostitev plačila sodne takse - poziv na dopolnitev nepopolnega predloga za oprostitev plačila sodnih taks - posledice nedopolnitve vloge - zavrženje nepopolnega predloga za oprostitev plačila sodnih taks - pridobitev podatkov o premoženjskem stanju po uradni dolžnosti - razpravno in preiskovalno načelo - dokazno breme v predlagalnem postopku - povezanost trditvenega in dokaznega bremena - družinski člani - osebni podatki - dvom v pravilnost prijavljenih podatkov - meritorno odločanje - pravni standard občutnega zmanjšanja sredstev za preživljanje - upoštevanje že plačane sodne takse - novela zakona o sodnih taksah
Postopek odločanja o pogojih za taksno oprostitev je predlagalni postopek. V njem se uporabljajo pravila pravdnega postopka, v katerem velja razpravno načelo, preiskovalno načelo pa je izjema. Taksna oprostitev (v ta okvir sodi tudi odloženo ali obročno plačilo takse) predstavlja izjemo od splošne obveznosti plačila sodnih taks, zato je trditveno (in dokazno) breme o izpolnjevanju pogojev za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks na predlagatelju.
Tožnik ni podal trditev, iz katerih bi izhajalo, da bi bilo v primeru plačila sodne takse za pritožbeni postopek (v višini 183,60 EUR) ogroženo njegovo preživljanje (in/ali preživljanje njegovih družinskih članov). Ni nepomemben podatek, da tožnik ni predlagal oprostitve glede takse za postopek pred sodiščem prve stopnje v znesku 5.865 EUR (to takso je na podlagi izdanega plačilnega naloga tudi plačal).
spolni napad na osebo mlajšo od petnajst let - zloraba položaja - spolno dejanje - prepoved spremembe na slabše - reformatio in peius - novo sojenje - sprememba obtožbe - izvedenec - izločitev izvedenca - dokazni predlog
Očim je do pastorke "druga oseba", če je z zlorabo svojega položaja izvrševala spolna dejanja z oškodovanko.
Otipavanje po golih prsih in preko oblačil po mednožju (spolovila) ustreza zakonskemu znaku izvršitve spolnih dejanj.
Po razveljavitvi predhodne sodbe na pritožbo oškodovanke ni dopustna modifikacija obtožbe v obtoženčevo škodo glede dejanskega stanja.
Izločitev izvedenca iz razloga po 6. točki prvega odstavka 39. člena ZKP je treba zahtevati najkasneje do konca glavne obravnave.
Če se izvedenec med postopkom upokoji, ni zadržkov, da ga sodišče zapriseže in zasliši kot izvedenca.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSM00084890
ZPP člen 196, 318. ZZK-1 člen 100, 100/1. SPZ člen 44, 44/2.
enotno sosporništvo - ugotovitev lastninske pravice na temelju priposestvovanja - zamudna sodba - navadno sosporništvo - zaupanje v zemljiško knjigo
Toženca nista enotna sospornika.
O enotnem sosporništvu namreč govorimo samo, kadar je po zakonu ali po naravi pravnega razmerja mogoče spor rešiti samo na enak način za vse sospornike (196. člen ZPP), čemur pa v danem primeru ni tako. Prvo in tretjo točko tožbenega zahtevka, ki se nanašata na ugotovitev priposestvovanja in vpis tožničine lastninske pravice v zemljiško knjigo lahko namreč tožnica uspešno uveljavlja le zoper toženca, kot zemljiškoknjižnega lastnika predmetne nepremičnine, ne pa tudi zoper toženko.
Obramba toženke, ki ni ponudila le ene, ampak več razlag o pomenu posameznih pogodbenih izrazov, vezanih na opredelitev predmeta zavarovanja, nasprotuje njenemu pritožbenemu stališču, da bi moralo sodišče prve stopnje pogodbena določila presojati tako, kot se glasijo (prvi odstavek 82. člena OZ).
Pravilna je odločitev sodišča o razlagi spornih določil s pomočjo interpretativnega pravila iz drugega odstavka 82. člena OZ. Ker je treba kot sporno določilo razumeti tisto, ki glede na besedilo, včasih pa tudi glede na kontekst, v katerem je oblikovano, objektivno vzeto dopušča več različnih razlag, je pravilno, da se sodišče prve stopnje pri razlagi predmeta zavarovanja ni držalo dobesednega pomena uporabljenih izrazov, temveč je iskalo skupen namen pogodbenikov, kot izhaja tudi iz preostalih pogodbenih določil, zlasti tistega o zavarovalnem interesu, in je določilo o predmetu zavarovanja razumelo tako, kot ustreza temeljnim načelom obligacijskega prava.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - POGODBENO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSM00084291
Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 3, 3/1, 4. Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) člen 267, 288. URS člen 155. ZVPot člen 23. ZIZ člen 15, 272, 272/1, 272/2, 272/2-2, 272/2-3. ZPP člen 366, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
regulacijska začasna odredba - ugovor zoper sklep o začasni odredbi - kredit v CHF - pogoji za izdajo regulacijske začasne odredbe
Glede pritožbenih zatrjevanj, da naj bi sodišče prve stopnje, upoštevajoč novejšo sodno prakso SEU, upoštevalo dodatne zahteve glede pojasnilne dolžnosti, ki jih ZPotK ni vseboval, pritožbeno sodišče ugotavlja, da so razlage direktiv, ki jih v postopku s predhodnim odločanjem po 267. členu PDEU poda SEU, sprejeta v obliki sodb. Sodbe SEU pa so zavezujoče, ne samo za predložitveno sodišče in stranke v postopku pred njim, temveč imajo v tistem delu, v katerem podajajo razlago določenega pravnega akta EU oziroma ugotavljajo njegovo (ne)veljavnost, učinek erga omnes in praviloma učinkujejo ex tunc, (za nazaj), kar je v normi prava EU ab initio.
V obravnavani zadevi, ko se je sodišče prve stopnje ob uporabi ZVPot in ZPotK oprlo na stališča sodne prakse SEU, USRS in Vrhovnega sodišča RS v zvezi z zahtevami glede pojasnilne dolžnosti, ki so bila sprejeta kasneje in ne v času sklepanja sporne kreditne pogodbe, torej ni prišlo do retroaktivne uporabe prava.
Sodišče prve stopnje je pravilno izhajalo iz stališč sodbe SEU C-287/22 z dne 15. 6. 2023, saj z zavrnitvijo predlagane začasne odredbe ne bi bil zagotovljen polni učinek meritorne odločitve o ničnosti kreditne pogodbe. Tožniki bi namreč morali, če začasni odredbi ne bi bilo ugodeno, terjati plačilo teh plačanih obrokov nazaj z novo tožbo, pri čemer bi jim v zvezi s tem nastali dodatni stroški, le-ti pa bi nastali tudi, če bi morali tožbo razširjati že v predmetni pravdi.
V zvezi s pritožbenimi zatrjevanji, da sodišče prve stopnje ni ugotavljalo premoženjskega stanja tožnikov v smislu ugotavljanja nastanka škode, pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da iz sodbe SEU C-287/22 z dne 15. 6. 2023 niti ne izhaja, da bi bilo ugotavljanje finančnega položaja potrošnika zavezujoč pogoj, ki bi ga morala tožnika izkazati za izdajo začasnega ukrepa. Finančni položaj potrošnika je izpostavljen le v zvezi z novimi stroški, ki bi mu nastali z vložitvijo nove tožbe ali z razširitvijo tožbenega zahtevka za vračilo preplačanih obrokov. Kot izhaja iz točke 60 obrazložitve in iz izreka sodbe SEU C-287/22 z dne 15. 6. 2023, je treba začasne ukrepe nujno sprejeti tedaj, ko je treba vzpostaviti pravni in dejanski položaj potrošnika, v katerem bi ta potrošnik bil, če teh pogojev ne bi bilo, že v pravdi na ugotovitev ničnosti kreditne pogodbe.
Tudi v nepravdnem postopku se namreč udeležencem postopka nalaga določena procesna skrbnost, ki je niti dejstvo, da sodišče ni vezano na predlog o načinu delitve niti dejstvo, da v obravnavanem postopku preiskovalno načelo ni v celoti izključeno, ne spremeni.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00085523
KZ-1 člen 158, 158/1, 158/2, 158/3, 168/2. ZKP člen 371, 371/2. URS člen 34, 35, 39.
kaznivo dejanje razžalitve - pravica do časti in dobrega imena - pravica do svobode izražanja - namen zaničevanja - javna oseba - resna kritika - negativna vrednostna sodba - zavrnitev dokaznega predloga
Iz odločbe Ustavnega sodišča RS Up-1128/12-17 z dne 14. 5. 2015 izhaja, da resna kritika ni pridržana le stroki, temveč je kot tako mogoče šteti tudi kritično mnenje laične javnosti in njenih posameznikov, ki opozarjajo na neki družbeni pojav.
V obravnavani zadevi ni mogoče zanemariti niti sodbe Vrhovnega sodišča RS I Ips 37756/2016 z dne 22. 9. 2022, iz katere izhaja, da je lahko kritika tudi zelo ostra, surova ali neusmiljena, pri čemer pa varstva pravice do svobode izražanja ne uživajo tiste izjave, katerih izključen namen je sramotitev ali zaničevaje prizadete osebe.
Epidemija COVID-19 ni bila le biomedicinski, temveč tudi družbeni pojav, zato je resnost podane kritike nedvomno mogoče ugotoviti glede na konkretne okoliščine in obdobje, ki je tako, kot vse druge državljane, zadevalo tudi obtoženca.
Ob upoštevanju celotnega komentarja obtoženca in vseh okoliščin, v katerih ga je slednji zapisal, objavljen zapis ne izraža izključnega namena zaničevanja oškodovancev, temveč ga je treba presojati v luči kritike oziroma nestrinjanja z ravnanjem policistov kot javnih uslužbencev, ki so podvrženi nadzoru javnosti.
Obtoženčeva kritika, katere resnost utemeljujejo konkretne okoliščine in obdobje, ni bila zapisana z izključnim namenom zaničevanja, zato so podane okoliščine iz tretjega odstavka 158. člena KZ-1, ki izključuje kaznivost sicer žaljivih izjav.
pravdni postopek za plačilo odškodnine - nepremoženjska škoda - hospitalizacija v psihiatrični bolnišnici - zastaranje odškodninskega zahtevka - začetek teka zastaralnih rokov - subjektivni zastaralni rok - pretrganje zastaranja - končano zdravljenje
Tudi glede terjatve, s katero tožnik uveljavlja povrnitev škode zaradi domnevno prisilne hospitalizacije, pregledov in testiranj, opravljenih brez njegove privolitve; medicinske obravnave v slovenskem jeziku (čeprav je njegov prvi jezik nemščina) in sestrinih lažnih obtožb ob njegovem sprejemu v bolnišnico, je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je zastaranje začelo teči ob tožnikovem odpustu iz bolnišnice. Takrat je tožnik vedel za vse okoliščine poteka hospitalizacije, hkrati pa je prejel potrdilo bolnišnice, v katerem je povzeta tudi izjava druge toženke, ki ga je prizadela
DZ člen 143, 143/2, 162, 162/1, 162/1-3, 162/1-4. ZNP-1 člen 42. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
razmerja med starši in otroki - ukrepi za varstvo koristi otroka - začasna odredba o določitvi stikov med otrokom in staršem - zavrnitev predloga za izdajo začasne odredbe - pogoj za izdajo začasne odredbe - ogroženost otroka - začasna ureditev stikov - obseg in način izvajanja stikov - doječa mati - konfliktnost med starši - postopek za oceno ogroženosti otroka - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - ocena ogroženosti - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pravica do izjave - kršitev pravice do sodelovanja v postopku - odvzeta možnost obravnavanja - enotna sodna praksa - narok - začasna preživnina
Če sodišče v postopku odločanja o predlogu za izdajo začasne odredbe pridobi mnenje CSD in nanj opre odločitev, mora z njim seznaniti udeležence postopka, jim dati možnost, da se do njega opredelijo, nato pa na morebitne pravno pomembne pripombe zoper mnenje obrazloženo odgovoriti. Če je za odgovor na pripombe in presojo ogroženosti otroka treba opraviti narok in izvesti dodatne dokaze, mora storiti tudi to. Navedene zahteve izhajajo iz enotnih stališč sodne prakse.
Redni in dovolj pogosti stiki z nerezidenčnim staršem od najzgodnejše starosti so temelj zdravega razvoja otroka.
dovolitev izvršbe - začetek stečajnega postopka nad dolžnikom - sklep o pravdnih stroških - enaka obravnava
Če so izpolnjeni pogoji za dopustitev izvršbe za poplačilo stroškov stečajnega postopka (op. tudi pravnomočno prisojenih pravdnih stroškov), upravitelj oziroma stečajno sodišče ne more preprečiti (celotnega) poplačila tovrstnega upnika v individualni izvršbi.
Stečajno sodišče nima možnosti, da bi za vse upnike stroškov postopka zagotovilo načelo enakega obravnavanja oziroma sorazmernost poplačila, če posamezni upniki uveljavljajo polno poplačilo v izvršilnem postopku.
zaupanje otroka v varstvo in vzgojo - skupno varstvo in vzgoja otroka - skupno starševstvo - potrebe otroka - določitev preživnine - otroški dodatek - pridobitne zmožnosti staršev
Določitev skupnega varstva in vzgoje ne pomeni, da mora otrok z vsakim od staršev preživeti povsem enak del časa. Pomembno je, da imata oba starša dejansko približno enakovredno možnost vplivanja na otrokovo vzgojo in razvoj, kar je mogoče le, če vsak od njiju preživi z otrokom dovolj kakovostnega časa.
pripadajoče zemljišče k stavbi - postopek za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - pogoji in kriteriji za določitev pripadajočega zemljišča - izvedensko mnenje - nove navedbe - prekluzija - prostorski akt
Niti iz ugotovitev v izpodbijanem sklepu niti iz zbranega procesnega gradiva ne izhaja, da bi glede sporne parcele v povezavi s stavbo prišlo v obdobju od izgradnje do lastninjenja do sprememb v obsegu pripadajočega zemljišča. Nepopolna izvedba prvotno predvidene zasaditve zelenice in neuresničitev predvidene širitve obrata, ki jo zatrjuje pritožnica, take spremembe ne izkazujeta.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00084769
ZKP člen 148, 148/4, 220, 220/4, 285e, 285e/2. KZ-1 člen 186, 186/1. URS člen 29.
kaznivo dejanje neupravičenega prometa s prepovedanimi drogami - neposredna zaznava policistov - sum storitve kaznivega dejanja - osredotočenost suma - postopek pred policijo - privilegij zoper samoobtožbo - poziv za izročitev prepovedanih predmetov - pouk o privilegiju zoper samoobtožbo - izostanek pravnega pouka - edicijska dolžnost - prostovoljna izročitev predmetov - zaseg predmetov v predkazenskem postopku - zaseg droge - dokaz testimonialne narave - nedovoljen dokaz - izločitev dokazov
Dolžnost izročitve predmetov na zahtevo policista ne velja od trenutka, ko je zoper osebo osredotočen sum storitve kaznivega dejanja. Da postopek z izročitvijo predmeta ne pomeni kršitve privilegija zoper samoobtožbo, mora biti izročitev prostovoljna. Pogoj za prostovoljnost osumljenčeve odločitve je seznanjenost s pravicami iz četrtega odstavka 148. člena ZKP.