V določbah 99. - 101. člena ZUP namreč ni vzpostavljena dolžnost državnih organov oziroma nosilcev javnih pooblastil, da bi stranko glede teka rokov opozarjali, da je sobota lahko delovni dan organa oziroma da bi v pravnem pouku morali navajati delovni čas prekrškovnega organa. Zato se pritožnik ne more sklicevati na nepoznavanje prava oziroma konkretno, da je ″mislil, da sobota ne šteje ‶ v z zakonom predpisan pritožbeni rok, saj v skladu s splošnim pravnim načelom (ignorantia iuris nocet) nepoznavanje prava škoduje. Gre za pravno fikcijo (neizpodbojna domneva), da posamezniki poznajo pravna pravila, zaradi česar se ne morejo izgovarjati, da pravnega pravila niso poznali. Fikcija temelji na dejstvu, da morajo biti predpisi vnaprej objavljeni tako, da so dostopni vsem, da se z njimi seznanijo (prvi odstavek 154. člena Ustave).
Pri tem iz drugega odstavka 101. člena ZUP, ki določa, da če je zadnji dan roka nedelja ali praznik Republike Slovenije ali dela prost dan v Republiki Sloveniji ali kakšen drug dan, ko se pri organu, pri katerem je treba opraviti dejanje postopka, ne dela, se izteče rok s pretekom prvega naslednjega delavnika, jasno izhaja, da se lahko rok izteče v soboto, saj je nemožnost izteka roka vezana na dejstvo, da se pri organu, pri katerem je potrebno opraviti dejanje postopka, ne dela.
Ker lahko storilec delovni čas prekrškovnega organa, pri katerem lahko odda pravno sredstvo neposredno, preveri preko spleta, prav tako pa lahko pravno sredstvo v soboto odda na pošti, takšna ureditev tudi z vidika pravice do sodnega varstva ni nesorazmerna.
Pritožbeno sodišče ob tem, ko pritožnica hkrati pojasni, da je stopila v stik s tujim prekrškovnim organom ter glede na to, da iz podatkov spisa izhaja, da je bila odločba tujega prekrškovnega organa storilki osebno vročena dne 9. 11. 2022 (l. št. 18 spisa), zaključuje, da je storilki v postopku pred prekrškovnim organom Republike Avstrije bila dana možnost, da se izjavi o prekršku.