dobava toplotne energije - splošni pogodbeni pogoji - priključitev na javno omrežje - zavezanec za plačilo stroškov dobave toplotne energije - dober gospodarstvenik
Ne držijo torej pritožbene navedbe, da izvedenec v svojem izvedenskem mnenju zaključuje, da toplota toženi stranki ni bila obračunana pravilno in zakonito, saj je izvedenec izhajal iz načrta strojnih inštalacij 152/15 iz leta 2015, s katerim tožeča stranka ni razpolagala in z njim ni bila seznanjena ob pripravi obračuna vtoževanih računov. Pogodbeno razmerje med strankama je bilo v vtoževanem obdobju vzpostavljeno na podlagi prvega odstavka 20. člena Splošnih pogojev za dobavo in odjem toplote iz toplovodnega omrežja v Občini ..., ker stranki pogodbe v pisni obliki nista sklenili in se nista dogovorili o priključni/obračunski moči. Ker takšnega dogovora ni bilo, je tožeča stranka v skladu s 14. členom Tehničnih pogojev za priključitev na toplovodno omrežje v Občini ... izhajala iz podatkov ob priključitvi objekta na omrežje in obračunala priključno/obračunsko moč 75 kW, kar je prvostopno sodišče pravilno in celovito pojasnilo v 17. točki obrazložitve.
Tožena stranka pa k sklenitvi pogodbe o dobavi toplote ni pristopila, kljub dopisu tožeče stranke z dne 7.2.2018, niti ni predložila Načrta strojnih inštalacij in opreme št. 152/15 tožeči stranki, da bi ta lahko znižala priključno moč objekta, čeprav je k temu zavezana na podlagi 7. člena Splošnih pogojev za dobavo in odjem toplote iz toplovodnega omrežja v Občini ...
V skladu s 6. točko prvega odstavka 39. člena ZKP sodnik ne sme odločati o obtožbi, če so podane okoliščine, ki vzbujajo dvom v njegovo nepristranskost. Iz sodne prakse Ustavnega sodišča RS in ESČP sta za obstoj nepristranskosti sojenja odločilna tako subjektivni kriterij, pri katerem gre za ugotavljanje osebnega prepričanja sodnika, ki odloča v konkretnem primeru, kot tudi objektivni kriterij, ker gre za presojo, ali bo sodnik v postopku zagotavljal uresničevanje procesnih jamstev tako, da je izključen vsak upravičen dvom v njegovo nepristranskost. Pri uresničevanju pravice do nepristranskega sojenja ni pomembno zgolj to, da je nepristranskost sojenja zagotovljena, temveč se mora odražati tudi navzven. Gre za tako imenovani videz nepristranskosti sojenja. Pomembno je torej, da sodišče pri sojenju v konkretni zadevi ustvarja oziroma ohranja videz nepristranskosti. V nasprotnem primeru je lahko ogroženo zaupanje v nepristranskost sodišča, kot tudi ogroženo zaupanje strank v nepristranskost sojenja v konkretni zadevi.
Odklonitveni razlogi so, drugače kot izključitveni, questio facti. Velja domneva, da je sodnik nepristranski, če ni podan nobeden od izključitvenih razlogov, a je mogoče to domnevo izpodbijati. Tisti, ki sodnika odklanja in zahteva njegovo izločitev, mora to utemeljiti. Izkazati mora obstoj okoliščin, ki pomenijo razlog za izločitev.
Odločitev, ki jo je sodišče prve stopnje sprejelo po oceni, da izrečene denarne kazni ni mogoče in je tudi v prihodnosti ne bo mogoče prisilno izterjati, kajti obsojenec je tujec brez premoženja v Sloveniji, je pravilna in zakonita.
zamudna sodba - subjektivna sprememba tožbe - razširitev tožbe na novega toženca - soglasje novega toženca - namenska razlaga zakonske določbe - naknadno sosporništvo na pasivni strani
Procesna zakonodaja omogoča, da se tožba s prvotne tožene stranke razširi še na novega toženca, vendar pod dodatno izpolnjeno predpostavko, da se (novi) toženec s tem strinja, kar predstavlja nadaljnji pogoj, predviden v 191. členu ZPP. ZPP glede privolitve ne določa, ali se ta od novega (potencialnega) toženca zahteva šele od vročitve tožbe prvotnemu tožencu ali celo še preden je tožba vročena prvotnemu tožencu. Vendar je glede na namensko razlago citirane določbe, ki skuša zaradi navzkrižja interesov tožeče in tožene stranke pri razširitvi tožbe (kot v obravnavani zadevi, ki predstavlja primer naknadnega sosporništva na pasivni strani), s postopkovnimi pravili položaj obeh strank uravnotežiti, potrebno upoštevati mogoče materialnopravne posledice tožbe. Te praviloma nastanejo že z vložitvijo tožbe (in ne šele z vročitvijo) in lahko procesni položaj nove tožene stranke poslabšajo.
izvršba na nepremičnino - poslovni objekt - dražba - domik in izročitev nepremičnine - novi zemljiškoknjižni lastnik kot (hipotekarni) dolžnik - pravica do pritožbe - pravni interes za pritožbo - izločitev sodnika - ugovor tretjega - predlog za odlog izvršbe - prenos lastninske pravice
Sodišče prve stopnje v pravice dolžnika tudi ni poseglo s tem, ko je, ne da bi izvršbo predhodno nadaljevalo zoper družbo D. d.o.o., 12. 12. 2023 opravilo dražbo nepremičnin z ID znakoma parcela 664/10 in parcela 664/12, obe k. o. ..., katerih polovični delež je bil pred dražbo odsvojen družbi D. d.o.o. in pred dražbo (8. 12. 2023) v tej zvezi vložen zemljiškoknjižni predlog za vknjižbo lastninske pravice družbe D. d.o.o., pri čemer je bila lastninska pravica družbe D. d.o.o. na 1/2 deležu teh nepremičnin v zemljiški knjigi (sicer z učinkom od 8. 12. 2023) vpisana šele 18. 1. 2024. V tej zvezi bi eventualno lahko bile prizadete pravice družbe D. d.o.o., ne pa dolžnika, ki so mu bile skozi celotni postopek prodaje zagotovljene vse pravice do sodelovanja v postopku. Dolžnik tudi s sklicevanjem na zatrjevano kršitev pravic družbi D. d.o.o. z obravnavano pritožbo zato ne more uspeti.
Na podlagi prvega odstavka 168. člena ZIZ v zvezi s prvim odstavkom 32. člena ZIZ lahko sodišče izvršbo na nepremičnine vodi in dovoli izključno zoper tistega, ki je v zemljiški knjigi vknjižen kot lastnik teh nepremičnin. Tudi če predlagatelj sodišču predloži listino, ki je primerna za vpis lastninske pravice na novega lastnika, ki bo z vknjižbo pridobil položaj hipotekarnega dolžnika, in tudi če je bil na podlagi takšne listine predlog za vknjižbo lastninske pravice na novega lastnika že vložen ter bo posledično morebitni poznejši vpis, pod pogojem da ga bo zemljiškoknjižno sodišče dovolilo, učinkoval od dneva vložitve zemljiškoknjižnega predloga, izvršilno sodišče vse do pravnomočnosti sklepa o vpisu lastninske pravice na novega lastnika v določbah ZIZ nima podlage za dovolitev nadaljevanja izvršbe zoper novega (še nevknjiženega) lastnika kot hipotekarnega dolžnika. Vse do vpisa novega lastnika v zemljiški knjigi je namreč dolžno in upravičeno izvršbo na nepremičnino voditi zoper osebo (dolžnika), ki je v zemljiški knjigi dejansko vknjižena kot lastnik te nepremičnine.
Za obstoj procesne legitimacije zadošča tožnikovo zatrjevanje stvarne legitimacije in ni potrebna že tudi njena izkazanost.
Sodišče po tem, ko upravnik jasno pojasni način delitve in obračuna stroškov, brez konkretnega ugovora toženke, ni dolžno iskati po razdelilnikih in preveriti vse posamezne obračune, ali kateri morda ni pravilen.
Pritožnica zgrešeno navaja, da se plačilo računa lahko dokazuje le z overjenimi računovodskimi izkazi ali s strani izvajalca plačilnih storitev potrjenimi potrdili o plačilih, saj ZPP ne vsebuje formalnih dokaznih pravil, ki bi narekovala vrsto dokaza, ki ga je potrebno uporabiti za dokazovanje določenega dejstva, niti dokazne moči posameznega dokaznega sredstva.
ZD člen 28, 28/5, 169, 169/2, 210, 210/1, 210/2, 210/2-3, 213, 213/1. ZS člen 109, 110. URS člen 22, 33.
prekinitev zapuščinskega postopka in napotitev na pravdo - sporna dejstva glede obsega zapuščine - spor o dejstvih, od katerih je odvisna velikost dednega deleža - spor o vrednosti darila - manj verjetna pravica dediča - pristojnosti strokovnega sodelavca - opravila, ki jih lahko opravlja strokovni sodelavec - vsebina dednega dogovora - izpolnjevanje obveznosti - načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča - vezanost na načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča - vračanje daril zaradi dopolnitve nujnega deleža - Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) - svoboda testiranja - svoboda razpolaganja inter vivos - poseg v lastninsko pravico - določitev vrednosti zapuščine - vrednotenje nepremičnin - dokaz z izvedencem - predmet zapuščinskega postopka - zmotna uporaba materialnega prava
Vrhovno sodišče skrbi za enotno sodno prakso (109. člen ZS). Načelno pravno mnenje je eden izmed instrumentov za zagotovitev tega cilja (110. člen ZS); namenjeno je poenotenju sodne prakse in enotni uporabi zakonov, tako sprejeta pravna mnenja pa so obvezna za senate Vrhovnega sodišča RS in se lahko spremenijo samo na novi občni seji. Obstoj načelnega pravnega mnenja o določenem vprašanju torej izkazuje enotnost sodne prakse, iz 22. člena Ustave RS pa izhaja zahteva, da sodišče strank ne sme obravnavati neenakopravno, tako da bi v posamezni zadevi arbitrarno odstopilo od enotne in ustaljene sodne prakse.
Vrednotenje nepremičnin je stvar zapuščinskega postopka. Nalogo vrednotenja lahko prevzame sodišče, lahko pa delo prepusti strokovnjaku. Če se med dediči pojavijo pomisleki glede vrednosti premoženja, mora zapuščinsko sodišče to vprašanje raziskati samo ob upoštevanju pravil o izvajanju dokaza z izvedencem.
ZD člen 28, 210, 210/2, 210/2, 210/2-3, 212, 213, 213/1.
prekinitev zapuščinskega postopka in napotitev na pravdo - prikrajšanje nujnega dednega deleža - manj verjetna pravica dediča - obseg zapuščine - terjatev zapuščine - darilo dediču - obračunska vrednost zapuščine - dolg zapustnika
Sodišče na pravdo napoti tisto stranko, katere pravico šteje za manj verjetno (prvi odstavek 213. člena ZD). Meril za presojo, katera pravica je manj verjetna, zakon ne predpisuje, zato mora sodišče to presoditi glede na okoliščine konkretnega primera. Pri presoji mora izhajati iz pravil o dokaznem bremenu, ki izhajajo iz materialnega prava, in upoštevati do trenutka odločitve zbrano procesno gradivo.
Za ugotovitev obračunske vrednosti zapuščine (28. člen ZD), ki je bistvena v primeru ugotavljanja, ali je bil prikrajšan dedičev nujni delež, je pomembno stanje oz. obseg zapuščine na dan zapustnikove smrti (ugotovitev tega je tudi namen samega zapuščinskega postopka). To, kar je bilo plačano po tem datumu, niti za ugotovitev obračunske vrednosti zapuščine niti za ugotovitev obsega zapuščine ni relevantno. O dolgovih zapuščine sodišče v zapuščinskem postopku ne odloča.
ZD zapuščinskemu sodišču ne nalaga izvedbe dokaznega postopka za ugotovitev, čigavo pravico šteje za manj verjetno, zato na pravilnost izpodbijane odločitve ne vpliva dejstvo, da so pritožniki v podkrepitev svojih navedb predlagali zaslišanje prič. Poleg tega dediču ni mogoče naložiti dokazovanja negativnega dejstva (da v zapuščino ne spada dolg oz. da zapustnik ni sklenil posojilne pogodbe).
ZIZ člen 69. ZFPPIPP člen 131, 131/1, 131/2, 382, 382/2.
nasprotna izvršba - začetek osebnega stečaja - nedovoljen predlog - konec postopka osebnega stečaja
Postopek po nasprotni izvršbi je dvofazni, in sicer bi izvršilno sodišče po izdaji kondemnatorne sodne odločbe (ki v izvršilnem postopku torej ni sama sebi namen) nato moralo izdati sklep o izvršbi, kar po začetku stečajnega postopka ni dovoljeno. Zahtevana terjatev tudi ne sodi med izjeme po drugem odstavku 131. člena ZFPPIPP, saj ne gre niti za izvršbo na podlagi pravnomočnega sklepa insolvenčnega sodišča, ki je izvršilni naslov, niti za izvršbo na podlagi pravnomočne odločbe v postopku iz razdelka 5.6. tega zakona v delu, v katerem je bila insolventemu dolžniku naložena povrnitev stroškov postopka, na podlagi sodne odločbe ali upravne odločbe o terjatvah ali obveznostih, ki predstavljajo strošek stečajnega postopka ali odločbe o taksni obveznosti za dejanja, opravljena v postopku po začetku postopka zaradi insolventnosti. Upniki lahko uveljavljajo proti stečajnemu dolžniku terjatve po koncu postopka osebnega stečaja.
Po sodni praksi mora oškodovanec za to, da bi bilo možno zaključiti, da je prometno nezgodo povzročilo neznano vozilo, izkazati ustrezno skrbnost pri ugotavljanju istovetnosti tega vozila. Vsebina standarda skrbnosti povprečnega voznika je odvisna od okoliščin konkretnega primera. V tej zadevi je pritožbeno sporno, ali bi moral tožnik po nezgodi ostati na kraju škodnega dogodka in poklicati policijo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VDS00084800
Direktiva 2003/88/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. novembra 2003 o določenih vidikih organizacije delovnega časa člen 7, 7/2. ZDSS-1 člen 38, 38/2. ZDR-1 člen 137, 137/7, 164. ZST-1 člen 3, 3/2.
nadomestilo za neizrabljen letni dopust - Direktiva 2003/88/ES - prenehanje delovnega razmerja - stroški postopka - sodba SEU
Sodna praksa Sodišča Evropske unije je za nastanek pravice do denarnega nadomestila za neizrabljen letni dopust opredelila (le) dva pogoja, in sicer, da je delovno razmerje prenehalo in da delavec ni izrabil celotnega plačanega letnega dopusta, do katerega je bil upravičen na dan prenehanja delovnega razmerja.
Ne le, da tožnica ni v celotnem postopku sodelovala brez pooblaščenca (tožbo in prvo pripravljalno vlogo je vložila po odvetnici), pač pa je v tem sporu uspela zgolj s 6,5 % svojega zahtevka, torej v zelo majhnem delu, kar pa ne utemeljuje uporabe drugega odstavka 38. člena ZDSS-1.
OZ člen 69, 70, 71, 72, 73, 289, 292, 336, 344, 347, 572.
dospelost terjatve - posojilna pogodba - zastaranje - občasne terjatve - začetek teka zastaralnega roka - zastopanje
Družbenik, ki družbo v celoti obvladuje (ima v lasti njen 100% delež), v pravnem prometu s tretjimi nastopa z legitimnostjo (če ne že legalno) odločevalca o zadevah družbe, in torej tretjim daje vtis verodostojnega predstavnika družbe, ki se lahko dogovarja za račun družbe in ki lahko doseže, da bodo odločitve družbe skladne z njegovimi odločitvami.
skupno starševstvo - presoja primernosti staršev za dodelitev otroka - primernost staršev - največja korist otroka - varstvo koristi otroka - starševska skrb
Izhajajoč iz ustavnih določil v 54. členu Ustave Republike Slovenije, da imajo starši tako pravico kot dolžnost svoje otroke vzdrževati, izobraževati in vzgajati v enaki meri in da se ta pravica in dolžnost staršem lahko odvzame ali omeji samo iz razlogov, ki jih zaradi varovanja otrokovih koristi določa zakon, je potrebno vedno prvenstveno presojati, ali je mogoče zaupanje otroka v skupno varstvo in vzgojo, z uravnoteženimi pravicami in dolžnostmi obeh staršev. Šele če bi se ugotovilo, da na primer drugi starš otroka zanemarja ali zlorablja, bi to narekovalo drugačno odločitev.
Pri vprašanju primernosti starševskih sposobnosti udeležencev je sodišče pravilno izhajalo iz mnenja strokovnjakov CSD, mnenja sodne izvedenke psihiatrinje dr. D. D. ter mnenja sodne izvedenke klinične psihologije dr. E. E. Mnenja je sodišče prve stopnje dokazno ocenilo in pravilno pojasnilo, da iz njih ne izhajajo razlogi, ki bi narekovali poseg v starševsko skrb enega ali drugega udeleženca. Tudi po presoji pritožbenega sodišče iz izvedenega dokaznega postopka ne izhaja nobena okoliščina, ki bi potrjevala pritožbene navedbe, da skupno varstvo in vzgoja ni v korist otroka.
ZS člen 109, 109/1. Kolektivna pogodba za poklicne novinarje (1991) člen 20, 20-2. OZ člen 82. ZDR-1 člen 51, 161.
enotna sodna praksa - letni dopust - dodatek za delovno dobo - pogodba o zaposlitvi - prenehanje veljavnosti - odškodnina za neizkoriščen letni dopust - kolektivna pogodba
V primeru takšnega pogodbenega urejanja, kot je določen v tožničini pogodbi o zaposlitvi, določbe kolektivne pogodbe postanejo sestavni del pogodbe o zaposlitvi (t. i. inkorporirane delovnopravne norme). Tudi, če se kolektivna pogodba kasneje spremeni, ostanejo določbe kolektivne pogodbe, ki so veljale ob sklenitvi pogodbe o zaposlitvi, veljavne še naprej.
Ker Vrhovno sodišče RS v skladu s prvim odstavkom 109. člena ZS skrbi za enotno sodno prakso, si pritožba neutemeljeno prizadeva, da bi pritožbeno sodišče tudi po odločitvi Vrhovnega sodišča RS vztrajalo pri materialnopravno napačnem stališču.
izostanek priče z naroka - denarna kazen za pričo - preklic - opravičilo izostanka z naroka - naknadno zdravniško opravičilo
Iz predloženih dokazil priče izhaja, da je bil na pregled napoten s stopnjo nujnosti "zelo hitro" in da je bil pregled opravljen 27. 3. 2024, ko je bil potreben tudi manjši operativni poseg. Navedeno po presoji pritožbenega sodišča izkazuje, da priča na narok ni pristopila iz opravičljivega razloga. Podan je dejanski stan iz petega odstavka 241. člena ZPP, na katerega se utemeljeno sklicuje pritožba in po katerem sodišče prekliče sklep o kazni, če priča pozneje opraviči izostanek. Ker prvostopenjsko sodišče te določbe ni uporabilo, čeprav bi jo glede na opravičilo in predložena dokazila moralo, je v denarno kazen zaradi izostanka z naroka 27. 3. 2024 poseglo pritožbeno sodišče.
ZFPPIPP člen 60, 60/2, 60/2-3, 227, 227/1, 301, 301/4. ZPP člen 163, 163/1, 207, 207/2.
pravnomočna sodba - zahtevek za povrnitev stroškov postopka - stečajni postopek nad toženo stranko - stroški pravdnega postopka, nastali pred začetkom stečajnega postopka - prijava terjatve v stečajni postopek - stroškovnik o opravljenih storitvah - poplačilo terjatve v stečajnem postopku - fikcija - zahtevek za ugotovitev obstoja terjatve - izdaja odločbe brez obravnavanja - prekinitev postopka zaradi stečaja
Iz podatkov v spisu (kot tudi iz spisa St 0000/2024) je razvidno, da je tožeča stranka v stečajnem postopku pravočasno prijavila svojo terjatev iz naslova glavnice in obresti na podlagi pravnomočne sodbe z dne 3. 7. 2024, z (naknadno) pravočasno prijavo terjatve v stečajnem postopku pa je poleg glavne terjatve uveljavljala tudi predmetne pravdne stroške (3. točka 60. člena ZFPPIPP). Gre za stroške, ki so bili vsebovani v stroškovniku pooblaščene odvetniške družbe, ki zastopa tožečo stranko, vloženem na glavni obravnavi dne 3. 7. 2024, kar pomeni, da so nastali pred začetkom stečajnega postopka nad toženo stranko, torej ne gre za terjatev za povrnitev stroškov stečajnega postopka iz 355. člena ZFPPIPP niti za terjatev, ki se v stečajnem postopku plača kot strošek postopka. Večinska sodna praksa je zavzela stališče, da pravdni stroški, nastali pred začetkom stečaja, predstavljajo terjatev upnika, ki se lahko v stečajnem postopku plača po pravilih ZFPPIPP o plačilu terjatev iz stečajne mase, v skladu z načelom koncentracije (227. člen ZFPPIPP).
V skladu z zakonsko fikcijo, uveljavljeno v četrtem odstavku 301. člena ZFPPIPP, po začetku stečajnega postopka ni več mogoče odločati o dajatvenem tožbenem zahtevku, pač pa zgolj o zahtevku za ugotovitev obstoja terjatve. Dajatveni zahtevek namreč postane z začetkom stečajnega postopka nad toženo stranko nedovoljen.
Za izvedbo zakonite premestitve (in s tem odpravo negotovega položaja zaradi ukinjenega delovnega mesta in odpravljene premestitve) ima tožnik po naravi stvari pravni interes.
zdravljenje - spremenjena delovna zmožnost - III. kategorija invalidnosti - sodni izvedenec - ugotavljanje invalidnosti
Neuspešen je pritožbeni očitek, da bi morala sodna izvedenka ugotoviti vzrok tožnikovega šumenja v ušesih in njegov vpliv na delazmožnost. Tožnik v tej smeri še ni izvedel zdravljenja, ki ga ZPIZ-2 zahteva pri ugotavljanju invalidnosti, zato tudi ni podlage, da bi sodna izvedenka ugibala diagnozo bolezni, ki povzroča šumenje v tožnikovih ušesih.