ZST člen 5, 5/1, 5/1-1, 11. ZFPPIPP člen 355, 355/3, 355/3-6.
odločanje o predlogu za oprostitev plačila sodne takse - zavrnitev predloga za oprostitev plačila sodne takse - nastanek taksne obveznosti - stečajni postopek nad zavezancem za plačilo - dejavnost unovčenja stečajne mase - občasni stroški stečajnega postopka - zadostna sredstva za preživljanje
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da tožeča stranka razpolaga z zadostnimi sredstvi za takojšnje plačilo sodne takse, njeno stališče, da iz stečajne mase teh stroškov sploh ne sme plačati, pa ni pravilno. Zato zahteva za plačilo sodne takse tudi ne more pomeniti nedopustne omejitve ustavne pravice do sodnega varstva iz 23. člena Ustave RS.
Ustavno sodišče ni ugotovilo, da bi šlo pri preizkusu z alkotestom za nedovoljen dokaz. Zato ga sodišče lahko ocenjuje skladno s splošnim pravilom proste dokazne ocene.
stroški pravdnega postopka - primarni in podredni tožbeni zahtevek - delni uspeh v pravdi - povrnitev pravdnih stroškov - določitev vrednosti spornega predmeta - neveljavnost vknjižbe lastninske pravice - vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja - zavrnitev primarnega tožbenega zahtevka
Uspeh tožnice s podrejenim zahtevkom ob neuspehu s primarnim zahtevkom zahteva uporabo pravil za delni uspeh v pravdi. Po določbi drugega odstavka 154. člena ZPP lahko sodišče, če stranka deloma zmaga v pravdi, glede na doseženi uspeh odloči, da krije vsaka stranka svoje stroške, ali pa ob upoštevanju vseh okoliščin primera naloži eni stranki, naj povrne drugi stranki in intervenientu ustrezen del stroškov.
Za pritožnika je na naroku za zapuščinsko obravnavo dne 2. 10. 2025 takšno dedno izjavo podal njegov pooblaščenec G. G., kar je skladno z njegovim pooblastilom in zavezuje tudi pritožnika. V skladu z določbo prvega odstavka 138. člena ZD se izjava o sprejemu dediščine ne more preklicati, o čemer je stranki poučilo tudi sodišče prve stopnje, tako v vabilu na zapuščinsko obravnavo kot tudi na samem naroku, pred podajo dednih izjav.
V primeru priporočenih pošiljk pa se šteje, da je bila pošiljka vročena z iztekom 15. dne od dneva oddaje pošiljke na pošto, če je pošiljka bila poslana na zadnji posredovani naslov. S takim dogovorom, ki velja tudi za vročanje izjave o odstopu od kreditne pogodbe, sta se pravdni stranki (drugače kot to sicer ureja dispozitivno pravilo OZ) sporazumeli, da začne odpoved pogodbe učinkovati po preteku 15 dni od oddaje priporočene pošiljke, če se je tožnica odločila odstop od pogodbe vročiti po pošti. Priporočeno pošiljanje pošte pa ne zahteva hkrati tudi nujnega osebnega prevzema, da bi bila vročitev dokazana s podpisano povratnico. V tem primeru namreč ne gre za vročanje v sodnem postopku, pač pa pred njim, kar se opravlja v skladu z določbami ZPSto-2. Drugačno tolmačenje teh pogodbenih določil, za kar se zavzema toženec v pritožbi, ni utemeljeno.
nujna pot - predlog za določitev nujne poti - zavrnitev predloga - ustanovitev nujne poti - trasa nujne poti - načelo sorazmernosti - načelo najmanjše obremenitve služeče nepremičnine - predlog za izločitev izvedenca
Nujna pot je lahko ustanovljena le, če ne onemogoča ali znatno ne ovira uporabe tuje nepremičnine, v obravnavanem primeru pa ta pogoj ni izpolnjen. Nasprotna udeleženka bi bila ob dovolitvi nujne poti izključena od uporabe svoje nepremičnine, vrednost nepremičnine bi se bistveno zmanjšala, nesorazmerno bi bilo poseženo tudi v njeno ustavno varovano pravico do zasebnosti.
Po stališčih sodne prakse se nujna pot preko zaprtih dvorišč, prostorov ali zgradb praviloma ne more ustanoviti.
V obravnavanem primeru niso podani pogoji za določitev nujne poti skozi zaprto garažo nasprotne udeleženke do poslovnih prostorov predlagatelja v kleti večstanovanjske stavbe.
ZST-1 člen 11, 11/1, 11/2, 11/6, 12, 12/3, 12a, 12a/1, 12a/2, 15, 15/2, 15/3, 15/5. ZSVarPre člen 27, 27/1. ZUPJS člen 17, 18, 18/1, 18/1-2
plačilo sodne takse oproščene nasprotne stranke - prevalitev plačila sodne takse - predlog za oprostitev plačila sodne takse - pogoji za oprostitev plačila sodne takse - ugotavljanje dohodkovno premoženjskega stanja stranke - materialni položaj - lastništvo traktorja - dejanski lastnik vozila
Sporni traktor je sicer registriran na prvega toženca in je ta lahko njegov formalni lastnik, vendar pa toženec utemeljeno opozarja, da ni njegov dejanski lastnik in da z njim zato ne more razpolagati. V takem primeru se takšno premoženje ne upošteva pri ugotavljanju materialnega položaja stranke in njenih družinskih članov.
pogoji za sprejem na zdravljenje brez privolitve - ogrožanje življenja in zdravja - zakonski pogoji za izrek ukrepa - sprejem na zdravljenje brez privolitve v oddelek pod posebnim nadzorom - zadržanje na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - litispendenca
Izpolnjenost zakonskih pogojev za zadržanje na oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve pri določeni osebi se namreč nanaša na določen trenutek in ni nujno, da je to pogojeno s kakšnim novim historičnim dogodkom iz zunanjega sveta. Gre namreč za presojo človekovega zdravstvenega stanja, njegovega razumevanja realnosti in posledično vprašanja ogrožanja. Navedeno se v času lahko spreminja pod vplivom istih (preteklih) dogodkov. Ne gre za 'zahtevek', ali za 'terjatev', pač pa za zdravljenje posameznika v točno določenem času in prostoru. Nedopustno bi bilo kvečjemu voditi zoper eno in isto osebo dva ločena postopka za prisilno hospitalizacijo iz istih razlogov v istem časovnem obdobju.
Pri presoji utemeljenosti predloga za taksno oprostitev se ne upoštevajo obveznosti (iz naslova neplačane sodne takse), ki so predmet odprtih izvršilnih postopkov (prva točka prvega odstavka 13. člena ZUPJS).
Ker tožniku za obravnavani postopek (še) ni bila dodeljena brezplačna pravna pomoč, odločitev o njegovem predlogu za taksno oprostitev ne more biti oprta na določbo tretjega odstavka 10. člena ZST-1.
ZIZ člen 15, 191, 191/2, 197, 197/1, 197/1-2, 208, 208/2. ZPP člen 110. ZDDV-1 člen 45, 76a.
prodaja dolžnikove nepremičnine na javni dražbi - kupnina - kupec, edini upnik - položitev kupnine - oprostitev položitve kupnine - gramatikalna razlaga - namenska (teleološka) razlaga - rok za plačilo kupnine - predlog za podaljšanje roka - vmesni sklep - razdelitveni narok - poplačilo upnikov iz kupnine - davek na dodano vrednost (DDV) - davčni zavezanec - prednostno poplačilo - obrnjena davčna obveznost
V drugem odstavku 191. člena je določeno, da je upnik, ki je edini kupec, lahko oproščen položitve kupnine. To pomeni, da kupec, ki ni edini upnik ne more biti oproščen položitve kupnine, četudi je, tako kot poudarja pritožnik, prvi v vrsti za poplačilo med neprivilegiranimi terjatvami. Drugi odstavek 191. člena ZIZ je tako jasen in nedvoumen, da ga ni mogoče razlagati drugače, kot le gramatikalno. Zakonska določba, da lahko oprostitev položitve kupnine upnik, ki je kupec predlaga le, če je edini upnik, ne pušča nobenega dvoma, kaj je pomen tega pravila. Beseda edini je namreč enopomenska. Poleg tega je potrebno upoštevati tudi sam namen tega pravila. Namen pravila drugega odstavka 191. člena ZIZ je varstvo drugih upnikov, ki imajo tudi pravico do poplačila iz prodane nepremičnine. Eden od namenov zakona za določbo drugega odstavka 191. člena ZIZ je v tem, da lahko potem, ko je nepremičnina prodana, drugi upnik in tudi dolžnik izpodbija terjatev upnika, ki je nepremičnino kupil, in lahko uspejo v pravdnem postopku, kar pomeni, da upnik, ki ima sicer v trenutku prodaje najboljši vrstni red poplačila, ne bo poplačan.
Do odločitve sodišča prve stopnje je rok za položitev kupnine določen v odredbi o prodaji že potekel. V situaciji, ko se še odloča o položitvi dela kupnine, ki presega oprostitev kupnine, je potrebno upoštevati specifičnost stanja. Potrebno je upoštevati dejstvo, da je za odločitev o upnikovem predlogu za oprostitev položitve kupnine potreben določen dodaten čas. Sodišče mora namreč o oprostitvi položitve kupnine izdati vmesni sklep, kar je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom tudi storilo. Zaradi vmesnega procesnega dejanja sodišča, je življenjsko logično, da je začetek teka 15 dnevnega roka, ki je bil opredeljen v IV. točki odredbe o prodaji, odložen do trenutka sprejete odločitve o upnikovem predlogu. Razlog upnika za podaljšanje roka za položitev kupnine je po mnenju pritožbenega sodišča utemeljen.
Res je, da se v skladu z 2. točko prvega odstavka 197. člena ZIZ prednostno poplača davek na dodano vrednost oziroma davek na promet nepremičnin. To določbo glede plačila davka na dodano vrednost je mogoče v izvršilnem postopku razlagati tako, da v primeru, da je zavezanec za plačilo DDV prodajalec, torej dolžnik v izvršbi, in gre za prodajo stavbnih zemljišč in prodajo novih objektov, in mora obračunati in plačati 22 % DDV, če ima dolžnik veljavno identifikacijsko številko za DDV. Pri prodaji stavbnih zemljišč in novih nepremičnin namreč mehanizem obrnjene davčne obveznosti ni mogoč. To se upošteva šele pri poplačilu iz kupnine.
URS člen 54. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 8. DZ člen 156, 158, 158/2, 162, 171, 172, 174. ZPrCP člen 87, 87/7.
začasna odredba o varstvu otrok - stopnja verjetnosti - pravica do družinskega življenja - odvzem mladoletnega otroka - načelo najmilejšega ukrepa - časovne meje pravnomočnosti
Pritožbeno sodišče pojasnjuje, da bistvena razlika med pogoji za izdajo začasne odredbe in izrekom ukrepa trajnejšega značaja ni le v dokaznem standardu pri oceni ogroženosti otroka, ki mora biti pri izdaji začasne odredbe izkazana s stopnjo verjetnosti, pri izdaji ukrepa trajnega značaja pa s stopnjo prepričanja, ampak tudi v stopnji ogroženosti otroka. Kajti nižji kot je dokazni standard (verjetnost), bolj tehtni morajo biti razlogi za poseg države v pravico do družinskega življenja (iz 54. člena Ustave in 8. člena Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic) z odvzemom otroka (huda ogroženost). Zato lahko do odvzema otrok staršem praviloma pride zgolj na podlagi odločitve o glavni stvari po 174. členu DZ (kjer zadošča "navadna" ogroženost ob dodatnem upoštevanju načela najmilejšega ukrepa iz 156. člena DZ), zgolj izjemoma (v primeru s standardom verjetnosti izkazane hude akutne ogroženosti otroka) je mogoče mld. otroka odvzeti staršem z začasno odredbo.
Glede na vse navedeno je sodišče druge stopnje presodilo, da predlagatelj ni s stopnjo verjetnosti izkazal, da sta mladoletna A. A. in B. B. v matični družini tako hudo ogrožena, da so hudo ogroženi cilji njune socializacije in njunega razvoja v samostojno in hkrati družabno bitje, kar bi upravičevalo izdajo sporne začasne odredbe pred odločitvijo o predlagateljevem predlogu za izrek ukrepa trajnejšega značaja. Začasna odredba o odvzemu otrok staršem je namreč izjemen, nujen ukrep, ki ga ni dopustno izdati zgolj zato, da bo se otroku zagotovila največja korist ali zato, ker je izkazana zgolj njegova "navadna" (ne pa huda) ogroženost.
vložitev neposredne obtožnice - oškodovanec kot tožilec - zavrženje neposredne obtožnice - formalni preizkus obtožnice - soglasje preiskovalnega sodnika za vložitev neposredne obtožnice - preuranjena odločitev - odločba, ki jo izda stvarno nepristojen organ
V obravnavani zadevi je takšen preizkus očitno izostal, saj je predsednik senata obtožnico vročil obdolženki, ki je zoper njo ugovarjala, zaradi česar je zunajobravnavni senat z izpodbijanim sklepom o njej (preuranjeno) meritorno odločil in se pri tem skliceval na napačno pravno podlago. Glede na to, da se šteje, da je oškodovanec kot tožilec z vloženo neposredno obtožnico podal zahtevo za preiskavo, bi o njej moral odločiti preiskovalni sodnik okrožnega sodišča (četrti odstavek 25. člena ZKP).
spor o pristojnosti - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - imenovanje novega skrbnika - odstop zadeve drugemu stvarno pristojnemu sodišču
Gre za nadaljevanje že izvedenega postopka postavitve odrasle osebe pod skrbništvo, v katerem je Okrajno sodišče v Kranju izpeljalo celotni dokazni postopek in izdalo končno odločbo, se v celoti seznanilo s situacijo nasprotnega udeleženca ter na podlagi zaslišanj dobilo neposreden vtis, v zvezi s predlagano spremembo osebe skrbnika pa je že opravilo določene poizvedbe pri CSD. Sama sprememba začasnega bivališča ne predstavlja takšne spremenjene okoliščine, ki bi bila za nasprotnega udeleženca nesorazmerno obremenjujoča
DZ člen 141, 141/1, 154, 154/1, 157, 157/2, 157/3, 161, 165, 170, 170/3. URS člen 15, 15/3, 51, 51/3, 54, 54/1. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 8.
razmerja med starši in otroki - ukrepi za varstvo koristi otroka - začasna odredba - omejitev pravice do stikov - začasen odvzem pravice do stikov - pravica do stikov z otrokom - stiki pod nadzorom strokovnih delavcev - paranoidna shizofrenija - prisilno zdravljenje - napotitev na zdravljenje - psihiatrično zdravljenje - pravica do prostovoljnega zdravljenja - pravica do družinskega življenja - pogoj za izdajo začasne odredbe - ogroženost otroka - starševska skrb
Ne glede na ugotovitev sodišča, ki temelji na mnenju sodne izvedenke, da je za dolgoročen psihološki razvoj otrok koristno vzdrževanje stikov z obema staršema, ta sama po sebi ne more pogojevati začasne odredbe z izrekom ukrepa o prisilni napotitvi matere na psihiatrično zdravljenje oziroma diagnostiko, saj ne podlega pogoju ogroženosti iz 161. člena v zvezi z drugim in tretjim odstavkom 157. člena DZ.
Otrokove pravice oziroma njegova korist se v razmerju do pravic staršev lahko zavarujejo s posegi v pravico do starševske skrbi, ne pa v druge osebnostne pravice staršev. Sodišče zato lahko z ukrepi za varstvo koristi otrok le prepreči staršu, da bi zaradi njegovega ravnanja ali opustitve otroku nastala škoda. Otroka mora zaščititi, ne more pa starša prisiliti v zdravljenje (zgolj) zato, ker bi bilo to "dobro za otroka" oziroma v njegovo korist.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSM00090397
ZFPPIPP člen 301, 301/2. ZPP člen 205, 208, 208/1.
izvršba na podlagi verodostojne listine - prekinitev postopka zaradi stečaja - objava sklepa o preizkusu terjatev - prenehanje razloga za prekinitev - nadaljevanje prekinjenega izvršilnega postopka - povabilo k prevzemu postopka - seznam preizkušenih terjatev - procesni sklep
Upnik v pritožbi sicer pravilno navaja, da v primeru, ko je terjatev, ki je predmet pravdnega postopka, v stečajnem postopku priznana, v skladu z osmim odstavkom 301. člena ZFPPIPP preneha upnikova pravna korist za vodenje pravde o tej terjatvi. V takem primeru mora sodišče tožbo zavreči. V predmetnem postopku izvršbe na podlagi verodostojne listine se kot tožba šteje upnikov predlog za izvršbo, s katerim je upnik, med drugim, zahteval plačilo svoje terjatve (prim. drugi odstavek 62. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ). Sodišče bo odločitev o pravnih posledicah v pritožbi zatrjevanega dejstva, da je bila terjatev, ki jo upnik uveljavlja v tem postopku, v stečajnem postopku v celoti priznana, lahko sprejelo v nadaljevanju tega postopa. Za pravilnost procesne odločitve o nadaljevanju postopka, ki jo je sodišče prve stopnje sprejelo v izpodbijanem sklepu, pa to dejstvo ni bistveno. V tej zvezi je pomembno le, ali so bili izpolnjeni pogoji za sprejetje odločitve o nadaljevanju postopka. Ti pa so bili v obravnavanem primeru izpolnjeni. Z objavo sklepa o preizkusu terjatev je v skladu z drugim odstavkom 301. člena ZFPPIPP namreč prenehal razlog za prekinitev postopka, sodišče prve stopnje pa je pravilno uporabilo tudi določbo prvega odstavka 208. člena ZPP, v skladu s katero se postopek, ki je bil prekinjen zaradi začetka stečajnega postopka, nadaljuje, ko sodnik stečajnega upravitelja povabi, da prevzame postopek, pri čemer se v skladu s sodno prakso kot povabilo k prevzemu postopka šteje tudi vročitev sklepa o nadaljevanju postopka (prim. VSRS sklep II Ips 403/2010 z dne 17. 11. 2011; VSC sklep II Ip 153/2024 z dne 3. 7.2024).
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00090453
KZ-1 člen 135, 135/1. ZKP člen 3, 3/2, 371, 371/1, 371/1-11, 371/2.
pomanjkljivi razlogi o odločilnih dejstvih - pravica do obrambe - celovita dokazna ocena - zakonski znaki kaznivega dejanja - sklicevanje sodišča na trditve in dokaze iz drugih postopkov - grožnja - podporni dokaz - presoja verodostojnosti izpovedb oškodovanke in prič
Uveljavljana absolutna bistvena kršitev določb je namreč podana, če sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih, ki predstavljajo dejanski temelj sodbe, torej tistih dejstev, ki se nanašajo na zakonske znake kaznivega dejanja in na katerih temelji obdolženčeva kazenska odgovornost.
Skladno z ustaljeno sodno prakso ni nikakršne pravne ovire, zaradi katere sodišče ne bi smelo presojati dejstev in okoliščin, ki izhajajo iz drugih postopkov, oziroma so bila v njih ugotovljena, seveda pod pogojem, da v zvezi z njimi izvede ustrezen dokazni postopek.
ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi - prepozen ugovor dolžnika - zavrženje prepoznega ugovora - dvakratna vročitev odločbe stranki - začetek teka roka za ugovor - zakonski prekluzivni rok - nepodaljšljiv rok - pravni pouk
Dvakratna vročitev iste sodne odločbe stranki na potek zakonskega roka za vložitev ugovora nima vpliva, saj je bila vročitev sklepa o izvršbi pravilno opravljena že prvič (dne 12. 12. 2024), zato je rok za vložitev ugovora že začel teči, ta rok pa je nepodaljšljiv. V primeru torej, ko je bila odločba dvakrat pravilno vročena stranki, je potrebno glede ugovornega roka upoštevati le prvo vročitev, kot pravilno izpostavlja že sodišče prve stopnje. Datum prve vročitve (12. 12. 2024) je zato odločilen za izračun poteka ugovornega roka, dejstvo, da je bil kasneje sklep o izvršbi ponovno vročen dolžniku pa na pravočasnost ugovora ne more imeti vpliva. Ključno dejstvo je, da je bil sklep o izvršbi dolžniku že pravilno prvič vročen dne 12. 12. 2024, zaradi česar njegova ponovna vročitev ne more imeti pravnega učinka, da bi dolžnik pridobil nov rok za ugovor zoper isto odločbo, ki je bila pomotoma vročena drugič. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da bi moral dolžnik pravilno ravnati že po pravnemu pouku prvotno pravilno vročenega sklepa o izvršbi. Zato je sodišče prve stopnje pravilno zavrglo dolžnikov ugovor z dne 22. 4. 2025 kot prepozen.
ZIS in KPGIT zgolj določata, da se napitnina deli med zaposlene, ne določata pa načina delitve. Glede ključa delitve ZIS napotuje na panožno kolektivno pogodbo, tj. KPGIT (četrti odstavek 91. člena ZIS), slednja pa le primeroma našteje kriterije, ki jih lahko delodajalci upoštevajo ob ureditvi tega vprašanja v podjetniških kolektivnih pogodbah oziroma splošnih aktih (tretji odstavek 73. člena KPGIT, ki se je uporabljala do 31. 12. 2024 oziroma drugi odstavek 75. člena KPGIT, ki se uporablja od 1. 1. 2025). Način delitve napitnine se tako določi v podjetniški kolektivni pogodbi, tožniku pa napitnina glede na Prilogo št. 5 PKP ne pripada.
Delodajalec odgovarja delavcu za škodo, ki mu je povzročena pri delu ali v zvezi z delom, oziroma za škodo, ki mu jo povzroči delodajalec s kršenjem pravic iz delovnega razmerja po splošnih pravilih civilnega prava (179. člena ZDR-1). Za nastanek odškodninske odgovornosti morajo biti izpolnjene vse predpostavke kumulativno, med drugim tudi protipravnost. Tožnik ni dokazal protipravnosti ravnanja toženke ne glede na ugotovljeno neskladnost ureditve načina delitve napitnin v Prilogi št. 5 PKP z ZIS in KPGIT.
ZIS člen 91, 91/2, 91/3, 91/4. Kolektivna pogodba dejavnosti gostinstva in turizma Slovenije (2018) člen 73, 73/3, 73/4. ZDR-1 člen 10, 10/3, 129, 179.
ZIS in KPGIT zgolj določata, da se zbrana napitnina sorazmerno razdeli med vse zaposlene glede na udeležbo posameznika oziroma posameznega delovnega mesta v delovnem procesu v igralnici, ne določata pa ključa delitve (v kolikšnem deležu je pri delitvi udeleženo posamezno delovno mesto oziroma zaposleni na delovnem mestu). Ključ delitve napitnine se mora določiti v podjetniški kolektivni pogodbi, tožnici pa napitnina glede na Prilogo št. 5 h PKP ne pripada.
Zakonska zahteva po sorazmerni delitvi po posameznih delovnih mestih oziroma udeležbi v delovnem procesu po naravi stvari izključuje delitev po enakih delih.
Vsaka napaka, ki jo stori delodajalec, še ne pomeni, da je izkazana tudi protipravnost kot element odškodninske odgovornosti. Toženka je način delitve napitnine v Prilogi št. 5 PKP uskladila s sindikati. Načina delitve napitnin tako ni določila enostransko, samovoljno in arbitrarno. Odgovornost za zakonito delitev napitnine je res na delodajalcu, vendar toženka glede na določbe KPGIT in dejstvo, da so pri njej organizirani sindikati, sama ne more in ne sme urediti načina delitve napitnine.
ukrepi za varstvo koristi otroka - začasna odredba, izdana po uradni dolžnosti - omejitev starševske skrbi - začasni ukrep - trening starševskih veščin - ogroženost otroka - pravica do stikov - odtujevanje otroka - stiki pod nadzorom
Enotno stališče teorije in sodne prakse je, da je otrok, ki brez utemeljenega razloga nima več stikov z drugim od staršev, ogrožen.
Sodišče je prepoznalo ogroženost otrok zaradi omejenega izvajanja oziroma neizvajanja stikov med otrokoma in očetom, da sta udeleženca vpletena v izrazito konflikten partnerski odnos, ki ima močan vpliv na psihosocialni razvoj otrok, ter da sama ne zmoreta razrešiti nastale konfliktne situacije.