CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00088803
OZ člen 82, 120, 943, 943/1,. ZPP člen 154, 154/3.
prometna nesreča - nalet srnjaka - kasko avtomobilsko zavarovanje - splošni pogoji za zavarovanje avtomobilskega kaska - stroški popravila - izvedenec - povrnitev stroškov popravila - stroški za delo sodnega izvedenca - povrnitev pravdnih stroškov tožniku - načelo uspeha - sorazmerno majhen uspeh
Splošni pogoj zavarovalnice določa, da zavarovalnica "ne povrne stroškov popravila, ki so posledica izboljšave ali izpopolnitve vozila (pridobitev na vrednosti)." To, posebej v razumevanju povprečnega potrošnika, ne daje podlage za to, da se od stroškov popravila, ki so posledica zavarovanega škodnega dogodka samega po sebi, odšteje stroške hipotetične (fiktivne) sanacije predhodnih "sledi oplaženja in manjših deformacij," ki se jih lastnik ni odločil sanirati, ker je avto lahko kljub temu uporabljal.
KORPORACIJSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSM00088714
ZGD-1 člen 512, 512/1, 512/2. ZNP člen 42.
vpogled v poslovno dokumentacijo - pravica družbenika do informacije in vpogleda - izstop iz družbe - informacijska pravica družbenika - nepravdni postopek - prepoved zlorabe pravic
Predlagateljeva zahteva za izstop iz družbe A. d.o.o., dne 21. 7. 2025 naslovljena na skupščino nasprotnega udeleženca, nima nobenega vpliva na pravni interes predlagatelja, da se o njegovi zahtevi v tem postopku vsebinsko odloči. Predlagatelj je namreč v času odločanja o pritožbi nasprotnega udeleženca še vedno družbenik in je kot takšen še vedno upravičen do (celovitih) informacij o zadevah družbe in (celovitega) vpogleda v knjige in spise družbe. Njegove pravice kot družbenika zato, ker je podal zahtevo za izstop iz družbe, ni mogoče omejiti le na informacije, ki so povezane z njegovimi obveznostmi do družbe in na informacije, ki so povezane z vrednostjo njegovega poslovnega deleža, za kar se zavzema pritožba. Glede na to so vsi pritožbeni očitki v tej smeri neutemeljeni.
Sodišče prve stopnje je v točkah 23 in 24 obrazložitve med drugim pravilno pojasnilo, da tudi, če sta družba in družbenik v sporu, tudi če imata terjatve drug do drugega, kar velja za obravnavano zadevo, še niso izpolnjeni pogoji za zavrnitev zahteve za pridobitev zahtevanih informacij in vpogleda v listine ter spise družbe. Zahteve ni mogoče zavrniti le z razlago, da družbenik, ki je hkrati upnik družbe, do podatkov ni upravičen, ker (kot družbenik) družbi ni lojalen. Listine, ki jih predlagatelj zahteva, lahko po pravilni razlagi izpodbijanega sklepa uporabi (tudi) kot upnik, a tudi, če jih uporabi za ta namen, to (samo po sebi) še ne pomeni, da jih je uporabil v nasprotju z interesi družbe in da ji bo s tem povzročil občutno škodo. Zgolj hipotetična možnost nadaljnjega posredovanja informacij in možnost uporabe le - teh v sodnih postopkih, za zavrnitev zahteve ne zadošča (tako v odločbi VSL I Cpg 383/2012). Obstajati mora (tudi) grozeča nevarnost nastanka škode, ki mora biti po stališču sodne prakse konkretna, občutna in verjetna (odločba VSL I Cpg 247/2021, ki citira še druge odločbe).
OZ člen 247, 247/1, 247/2, 252, 253, 253/1, 253/2. ZPP člen 7, 7/1, 8, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14
pogodbena kazen zaradi zamude - polna odškodnina - zmanjšanje pogodbene kazni -pogodbena kazen in odškodnina - dvojni pomen pogodbene kazni - višina pogodbene kazni - zahteva za zmanjšanje pogodbene kazni - trditveno in dokazno breme - vrnitev stanovanja - poškodovanje stanovanjskih in poslovnih stavb in prostorov
V splošnem drži, da je pogodbena kazen za zamudo z izročitvijo najetega stanovanja, ki je domovanje družine, v višini trikratnika najemnine visoka. A poleg te okoliščine ima sodišče pred seboj le še dejstvo, da toženka z izročitvijo stanovanja ni zamudila zgolj zaradi nezakrivljenega razloga iz svoje sfere ali vsaj le minimalne stopnje neskrbnosti. Glede na to in ker je namen pogodbene kazni tudi pritisk k spoštovanju pogodbene zaveze oziroma preprečitev, da bi se toženki kot najemnici kršitev najemne pogodbe splačala, dogovorjena kazen ni nesorazmerna.
omejitev pravice do prisotnosti pri izvajanju dokazov - zadržanje na zdravljenju pod posebnim nadzorom brez privolitve - pogoji za prisilno zadržanje na zdravljenju - shizofrenija - alternativnost pogojev - ogrožanje lastnega zdravja
V postopku je zanesljivo ugotovljeno, da A. A. zaradi opuščanja jemanja zdravil v domačem okolju predvsem ogroža svoje zdravje in svoje življenje (realno pa lahko pride tudi do ogrožanja drugih in do povzročanja škode).
DRUŽINSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00088948
DZ člen 155, 157, 161. ZNP-1 člen 100. ZIZ člen 29a
začasna odredba o varstvu in vzgoji otroka - ukrepi za varstvo koristi otroka - nujen ukrep - namen predlagane začasne odredbe - ogroženost otroka - obligatornost naroka
Začasne odredbe v družinsko pravnih zadevah imajo velik neposreden vpliv na končno odločitev, kar lahko močno in trajno prizadene interese obeh staršev in zlasti otroka, zato je treba k njihovemu izdajanju pristopiti restriktivno. Izdaja začasne odredbe je izjemen ukrep, s katerim se začasno uredi položaj na način, s katerim se prepreči ogroženost otroka, ki pa mora biti izkazana s stopnjo verjetnosti.
Edini pogoj za izrek ukrepa za varstvo koristi otroka je njegova ogroženost.
predlog za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti - vročitev sklepa o izvršbi - vročitev po fikciji - obvestilo na vratih - poslovni prostor
Dolžnik je v svojem predlogu za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti podal pravno pomembne trditve, s katerimi je izpodbijal pravilnost vročitve sklepa o izvršbi, in sicer med drugim, da na naslovu iz sodnega registra nima poslovnega prostora, ima pa nameščen poštni nabiralnik.
DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00088595
DZ člen 7, 7/4, 151, 161, 162. ZOFVI člen 135a.
regulacijska začasna odredba - nadomestitev soglasja starša - določitev vrtca - menjava vrtca - lokacija - selitev matere - režim izvajanja stikov - upoštevanje vseh okoliščin primera - vprašanja, ki bistveno vplivajo na otrokov razvoj - največja korist otroka - ogroženost otroka - subvencija za plačilo vrtca - socialni transferji - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - varstvo in vzgoja otroka - sposobnosti in zmožnosti staršev
Otroku obiskovanje dveh vrtcev, glede na režim stikov in navedene okoliščine konkretnega primera, zagotavlja stabilnost in kontinuiteto njegovega razvoja, zato tedenska menjava vrtca ne bo negativno vplivala na otrokov razvoj, s tem, da mu bo hkrati zagotavljala vključenost v socialno okolje, kjer v tistem tednu biva. Drugačna odločitev, ker v navedeni fazi postopka še ni bilo izdelano izvedensko mnenje in ob upoštevanju mnenja CSD, ki je bil imenovan za kolizijskega skrbnika otroku, bi nedopustno posegla in prizadela pravice staršev ter bi prizadela interese in koristi otroka.
ZIZ člen 38, 38/5, 72, 72/4, 85, 85/1, 293. Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja (2003) člen 67, 67/4.
izvršilni stroški - stroški izvršitelja - potrebni izvršilni stroški - odlog izvršbe - odlog izvršbe na predlog upnika z dolžnikovim soglasjem - poplačilo terjatve - oprava rubeža - hramba zarubljenih stvari pri dolžniku
Dolžnik v pritožbi niti ne zatrjuje niti ne izkazuje, da je soglasje za odlog izvršbe upniku podal oziroma poslal, da lahko upnik s predlogom za odlog izvršbe uspe, pa dolžnikovo soglasje potrebuje, saj je izvršitelj zadevo že prevzel. Zato ne drži, da se izvršba zaradi odloga ne bi smela opraviti. Prav tako dolžnik v pritožbi ne trdi (trdi pravzaprav, da je bilo plačilo opravljeno en dan po rubežu) niti ne dokazuje, da je bila terjatev ob času oprave rubeža že plačana. Tudi sicer pa od upnika ni mogoče zahtevati, da ob vsakem trenutku spremlja prilive na računu in prepreči rubež, opravljen isti dan, kot se dolžnik, ne da bi o tem upnika vsaj obvestil (tega namreč ne trdi), odloči plačati svojo obveznost. Četudi bi izvršitelj zarubljen mobilni telefon pustil pri dolžniku v hrambi, to še ne pomeni, da rubež, kot ga izkazuje rubežni in cenilni zapisnik z dne 6. 5. 2025, ni bil opravljen.
URS člen 14, 22, 23, 25. ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-1. ZPP člen 8, 337, 337/1. ZDSS-1 člen 34.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - preiskovalno načelo - navidezni odpovedni razlog - premestitev - mobbing
Presoja o (ne)obstoju poslovnega razloga je pogojena z razlogi, s katerimi ga je toženka utemeljila v odpovedi pogodbe o zaposlitvi, kar pomeni, da je v tem sporu ključno dejstvo, ali je prenehala potreba po tožnikovem delu zaradi ukinitve enote J. Za presojo poslovnega razloga tako niso pomembne obširne pritožbene navedbe, ki se nanašajo na (ne)ustreznost ukrepanja toženke zaradi zaščite delavcev pred tožnikovim nadlegovanjem in trpinčenjem.
Zmotno je pritožbeno uveljavljanje kršitve preiskovalnega načela iz 34. člena ZDSS-1, ki naj bi jo sodišče prve stopnje storilo pri sprejemu odločitve o plačilu razlik v plači. Le tedaj, če sodišče po izvedbi vseh dokazov, ki so jih predlagale stranke, ne more ugotoviti dejstev, ki so pomembna za odločitev, lahko (ne pa mora) izvede dokaze tudi po uradni dolžnosti.
ZIZ člen 41, 41/7, 62, 62/2. ZPP člen 22, 22/1, 69.
krajevna in stvarna pristojnost - izvršba na podlagi verodostojne listine - dogovor o krajevni pristojnosti - obstoj ugovora krajevne pristojnosti - ugovor krajevne pristojnosti - pravočasnost ugovora - prepozen ugovor
Tožnik je imel v tem postopku že dvakrat možnost uveljavljati, da se ne strinja z določitvijo pristojnega sodišča za odločanje v pravdi, pa te možnosti ni izkoristil. Zato je z uveljavljanjem ugovora krajevne pristojnosti sodišča v dopolnitvi tožbe glede na okoliščine konkretnega primera prepozen.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ČLOVEKOVE PRAVICE
VSL00088583
ZIZ člen 15, 20a, 20a/1, 20a/2, 20a/3, 53, 53/2, 55, 55/1, 55/1-8, 55/1-9, 71, 71/1, 71/2, 71/2-1, 71/2-4, 169. URS člen 22, 23, 36. OZ člen 51, 51/4. ZPP člen 7, 212.
izvršba na podlagi izvršilnega naslova - izvršba na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa - dogovor o podaljšanju zapadlosti terjatve - dokaz zapadlosti terjatve - poznejši ustni dogovori - namen obličnosti - obrazložen ugovor dolžnika - trditvena in dokazna podlaga - konkretne trditve - predlog dolžnika za odlog izvršbe - izvršba na nepremičnino - pravica do doma - pogoji za odlog izvršbe - odlog izvršbe iz posebno upravičenih razlogov - pravica do sodnega varstva - informativni dokaz - prepoved informativnega dokaza - očitno nesorazmerje med denarno terjatvijo in vrednostjo nepremičnine - predlog za dovolitev drugega sredstva izvršbe
Pritožnik je s povzetimi ugovornimi navedbami zatrjeval ugovorni razlog odloga izpolnitve obveznosti, kar je pravno upoštevni ugovorni razlog, ki preprečuje izvršbo po 9. točki prvega odstavka 55. člena ZIZ. Prav tako se višje sodišče strinja, da je v zvezi z navedenim uveljavljanim ugovornim razlogom relevantna določba četrtega odstavka 51. člena OZ, po kateri so veljavni poznejši ustni dogovori, s katerimi se zmanjšujejo ali olajšujejo obveznosti ene ali druge stranke, če je posebna oblika predpisana samo v interesu pogodbenih strank.
Na dolžniku, ki z ugovorom nasprotuje zoper njega dovoljeni izvršbi, je najprej breme dovolj konkretnega zatrjevanja pravno pomembnih dejstev, ter nato še njihovega dokazovanja. Povedano drugače, izvajanje dokazov praviloma pride v poštev le, če je ugovorna trditvena podlaga pravno pomembna in tudi dovolj določna. Velja namreč načelna prepoved t. i. informativnega dokaza, to je dokaza, s katerimi bi se dejstva, ki bi jih morala navesti stranka, šele ugotavljala. Informativni dokazi v pravdnem postopku (oziroma smiselno tudi v izvršilnem postopku; 15. člen ZIZ) niso dovoljeni. Novejši pogledi zagovarjajo izjemo od načelne prepovedi informativnih dokazov, predvsem tedaj, ko stranka ne more poznati dejstev, ki jih sicer mora zatrjevati na podlagi trditvenega bremena.
Skladno s 1. točko drugega odstavka 71. člena ZIZ se izvršba na stanovanje ali stanovanjsko hišo, ki je dolžnikov dom, lahko odloži, če gre za izterjavo denarne terjatve, ki je očitno nesorazmerna glede na ugotovljeno vrednost nepremičnine. Glede na višino izterjavane denarne terjatve v obravnavani zadevi, to je 993.087,76 EUR EUR, navedeni zakonski pogoj očitno ne more biti izpolnjen. Kot je pravilno štelo že sodišče prve stopnje, pa dejstvo, da nepremičnina, na katero je bila tudi dovoljena izvršba v obravnavani zadevi, predstavlja dom pritožnika in njegovih dveh mladoletnih hčera, samo zase ne more biti posebno upravičen razlog za odlog izvršbe. Brez dvoma je sicer izguba doma zelo huda posledica izvršbe, zlasti, če v nepremičnini živijo tudi mladoletni otroci. Vendar pa gre za posledico, ki je že po naravi stvari lastna nepremičninski izvršbi. Ob stališču, da je izvršba na nepremičnino, ki je dom dolžnika (in njegove družine) že v izhodišču nedopustna, se upnik iz takšne nepremičnine sploh nikoli ne bi mogel hitro in učinkovito poplačati. To pa bi bilo, upoštevaje upnikovo ustavno pravico do učinkovitega sodnega varstva, nedopustno. Pravica do doma, pa čeprav v nepremičnini živijo tudi mladoletni otroci, ni absolutna, tako kot ni absolutna upnikova pravica do sodnega varstva. Sodišče mora v vsakem konkretnem primeru opraviti tehtanje med njima, pri čemer pa zgolj dejstvo, da je nepremičnina dom dolžnika (in njegove družine), kot pojasnjeno, še ne more biti vedno oziroma kar samodejno odločilno v prid dolžnika.
SPZ člen 65, 65/1, 69, 70, 70/2, 70/5. ZNP-1 člen 155, 155/1, 156, 159.
delitev solastnine - gozdno zemljišče - solastnik gozda - izvedensko mnenje - pripombe na izvedensko mnenje - odgovor izvedenca na pripombe strank - vrednotenje nepremičnin - cenitev gozdnih zemljišč - tržna vrednost - pogodbena vrednost - izbira metode cenitve
Pritožbene navedbe, s katerimi pritožnik opozarja na pogodbeno vrednost nepremičnine ob nakupu v letu 2022, niso pravno relevantne. Pogodbena cena je rezultat volje pogodbenih strank in odraz takratnih tržnih razmer, ki pa se lahko razlikujejo od sedanjih. Zato je sodišče svojo odločitev pravilno oprlo na izvedensko mnenje, s katerim sta se udeleženca seznanila in sta imela nanj možnost podati pripombe.
ZST-1 člen 5, 5/1, 5/1-1, 16, 18, 18/2, 18/3, 19, 19/2, 34a, 34a/3, 34a/4. ZPP člen 39, 39/2.
plačilni nalog za plačilo sodne takse - ugovor procesnega pobota - pobotni ugovor - nastanek taksne obveznosti - odmera sodne takse - ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - sklep o razveljavitvi plačilnega naloga po uradni dolžnosti - razveljavitev starega plačilnega naloga - izdaja novega plačilnega naloga - dopustnost ugovora - sestavni del sklepa - višina sodne takse - vrednost spornega predmeta - v pobot uveljavljana terjatev - glavnica in natekle obresti - oblikovanje pobotnega ugovora
Kadar sodišče prve stopnje izda nov plačilni nalog zaradi ugoditve strankinemu ugovoru zoper prvotni plačilni nalog, je strankino pravno sredstvo zoper novo odmerjeno sodno takso pritožba in ne ugovor.
Pri ugotovitvi vrednosti spornega predmeta, od česar je praviloma odvisna višina odmerjene sodne takse, se načeloma vedno upošteva le glavnica, brez vključevanja obresti.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje - vročanje v zavod za prestajanje kazni
Da se tožnik nahaja v ZPKZ izhaja tudi iz same tožbe. Zato bi sodišče prve stopnje moralo tožencu tožbo z pozivom naj odgovori na tožbo vročati po določbi 136. člena ZPP, torej po upravi zapora ali zavoda, v katerem prestaja kazen ali ukrep odvzema prostosti.
podjemna pogodba (pogodba o delu) - določitev plačila - določitev cene pogodbenih del - dodatna dela
Glede na ugotovljen neobstoj dogovora glede cene dodatno dogovorjenih del je sodišče prve stopnje utemeljeno uporabilo določbo drugega odstavka 642. člena OZ. Vendar je pritrditi tožeči stranki, da navedene določbe ne bi smelo uporabiti tudi glede prvotno dogovorjenih del, ki so že bila plačana, saj sta se glede cene teh del stranki dogovorili.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - USTAVNO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00088616
Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 1, 1/2. URS člen 2, 22, 23, 155. ZPotK člen 6, 6/1, 7, 7/1, 7/2, 21, 21/3. ZVPot člen 22, 23, 24, 24/1, 24/1-4. OZ člen 6, 6/2, 371, 372. ZPP člen 8, 360, 360/1.
varstvo potrošnikov - varstvo potrošnikov po evropskem pravu - Direktiva Sveta 93/13/EGS - praksa SEU - lojalna razlaga nacionalnega prava - potrošniška hipotekarna kreditna pogodba - ničnost kreditne pogodbe - tožba na ugotovitev ničnosti - izbrisna tožba - nepošteni pogoji v potrošniških pogodbah - opredelitev nepoštenih pogodbenih pogojev - uporaba pravil zakona o potrošniških kreditih - jasnost pogodbenih določil - protipravno ravnanje banke - pojasnilna dolžnost banke - vsebina pojasnilne dolžnosti - načelo vestnosti in poštenja - slaba vera banke - načelo skrbnosti dobrega strokovnjaka - neizpolnjena pojasnilna dolžnost - devizna (valutna) klavzula - posojilo v tuji valuti - dolgoročni kredit v CHF - sprememba valute - sprememba vrednosti tečaja tuje valute - kreditno tveganje - konverzija - ekonomske posledice pogodbenega pogoja - sklenitvena pogodbena faza - zaslišanje priče - bančna uslužbenka - sklepanje pogodbe - zastaranje kondikcijskega zahtevka - razvoj sodne prakse - prepoved povratne veljave zakona - nerelevantne pritožbene navedbe
Zaslišanje bančnih uslužbencev, ki nesporno niso sodelovali pri sklenitvi Kreditne pogodbe, niti ne delajo v poslovalnici, kjer je bila sklenjena, ni primerno dokazno sredstvo za dokazovanje izpolnitve pojasnilne dolžnosti banke. Treba je ugotoviti oziroma dokazati, kaj konkretno je bilo ob sklepanju Kreditne pogodbe pojasnjeno tožnikoma in ne kakšna navodila naj bi banka dajala svojim uslužbencem.
ZDZdr člen 17, 17/2, 30, 30/1, 39, 62, 62/4. ZPP člen 243.
sprejem na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve v nujnih primerih - ustavitev postopka - zaslišanje udeležencev v postopku - psihiatrično izvedensko mnenje - soglasje nasprotnega udeleženca - sposobnost oblikovati pravno relevantno izjavo volje
Ugotovitev, da je podana pisna izjava nasprotne udeleženke pravno upoštevna, ker je sposobna oblikovati svojo pravo voljo in razumeti pomen podanega soglasja, ima oporo v strokovnem mnenju izvedenke psihiatrične stroke.
višina preživnine za otroka - odmera preživnine - zahtevek na zvišanje preživnine - zmožnost plačevanja preživnine - nadstandardne potrebe - bistvena sprememba - premoženjsko stanje staršev - sprememba višine preživnine
Ugotovljeno dejansko stanje je zato potrebno presojati z upoštevanjem, da se dohodek očeta od zadnje odločitve o višini preživnine ni zvišal, nasprotno, da se je zvišal dohodek matere, ter da se s strani matere zatrjevano bistveno povečanje mesečnih potreb otrok od leta 2021, nanaša predvsem na nadstandardne prostočasne aktivnosti. Celovita presoja vseh okoliščin, relevantnih za odločitev ali so podani pogoji za vnovično odločanje o zvišanju preživninske obveznosti očeta (določba 197. člena DZ), zato utemeljuje zavrnitev materinega predloga.