ZIZ člen 270, 270/2, 270/3, 270/4. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve - nevarnost težko nadomestljive škode - nevarnost nadaljnjega odtujevanja - neznatna škoda - subjektivni pogoji - neizvedba dokaza - neobrazložena zavrnitev dokaznega predloga
Večinska sodna praksa je resda zelo stroga pri ugotavljanju verjetnosti subjektivnega pogoja za izdajo začasnih odredb za zavarovanje denarne terjatve, vendar pa so tudi primeri, ko je treba dejstva, ki kažejo na nevarnost iz drugega odstavka 270. člena ZIZ v okoliščinah konkretnega primera presojati širše oziroma v kontekstu celotnega dolžnikovega ravnanja.
Dejstva, ki kažejo na nevarnost, da bo toženka s svojim premoženjem ravnala tako, da bo preprečila ali precej otežila izterjavo denarne terjatve, mora zato sodišče ocenjevati kot celoto, ne pa vsakega posameznega njenega ravnanja posebej.
plačilo sodne takse - fikcija umika tožbe - ustavitev postopka - plačilni nalog za plačilo sodne takse - vročitev - odsotnost iz pisarne - vrnitev v prejšnje stanje
Plačilni nalog se je tožnici pravilno vročal osebno na naslovu, vpisanem v sodni register. Ker ji pisanja na način, določen v 133. členu ZPP, ni bilo mogoče vročiti, je bilo tožnici v hišnem predalčniku puščeno obvestilo, kje je pisanje, in rok 15 dni, v katerem ga mora prevzeti. Tožnica pisanja v tem roku ni prevzela, zato se skladno s četrtim odstavkom 142. člena ZPP šteje, da ji je bilo pisanje vročeno s fikcijo petnajsti dan po puščenem obvestilu. Tak način vročanja je pravilen in zakonit.
Razlog odsotnosti iz pisarne, s katerim pritožnica posplošeno pojasnjuje nepravočasen prejem poštne pošiljke, se načeloma presoja v okviru instituta vrnitve v prejšnje stanje.
pripadajoče zemljišče - ugotovitev pripadajočega zemljišča - stanovanjska soseska - skupno pripadajoče zemljišče - zelenica - pogoji in kriteriji za določitev pripadajočega zemljišča - izvedensko mnenje - urbanizem - prostorski akti - zazidalni načrt - javne površine - pretekla raba zemljišča - vzdrževanje - trditveno in dokazno breme - vzdrževanje pešpoti
Bistveno je, da so bile poti načrtovane predvsem kot povezava med javno cestno mrežo in atrijskimi hišami, kar kaže na namen posebne organizacije naselja z izločitvijo voznega prometa iz stanovanjskih karejev ter njegovo omejitvijo na obrobje, pri čemer je notranjost kareja namenjena pešcem. Tudi če med njimi ne gre le za stanovalce soseske, temveč pot uporabljajo tudi občasni sprehajalci, to ne spremeni položaja zelenic kot skupnega pripadajočega zemljišča k stavbam obravnavane soseske.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00084881
OZ člen 15, 18, 86, 99. SPZ člen 48. ZPP člen 185.
pogodba o dosmrtnem preživljanju - pogodba o priznanju lastninske pravice - zahtevek za ugotovitev ničnosti - izpodbojni zahtevek - razveza pogodbe - sposobnost razsojanja - skrb za zapustnika - aleatornost - okoliščine konkretnega primera - navidezna darilna pogodba - napake volje - soglasje volj o bistvenih sestavinah pogodbe - nasprotovanje prisilnim predpisom, moralnim in etičnim načelom - obstoj ustnega dogovora - izpolnitev dogovora - vlaganja v nepremičnino - obstoj pogodbene podlage - dejanska etažna lastnina - neizpolnjevanje pogodbe - nedovoljena sprememba tožbe - hitrost in ekonomičnost postopka - izvedba dokaznega postopka - sodba presenečenja
V konkretnem primeru je treba pogoj aleatornosti presojati ne samo od sklenitve pogodbe dalje do zapustnikove smrti, ampak od toženkine skrbi za očeta vse od leta 2015 dalje, ko je utrpel srčni infarkt in je prišlo do srčnega popuščanja. To obdobje sta toženka in oče v pogodbi o dosmrtnem preživljanju posebej opredelila v točki g) 1. člena. Upoštevati je treba, da je bil očetov nagib za sklenitev pogodbe tudi toženkina skrb za mater v času njene nepokretnosti in bolezni od novembra 2018 do njene smrti v maju 2019, ter sta tudi to okoliščino v točki f) 1. člena pogodbe natančno, dobesedno po posameznih opravilih opredelila.
V primeru presoje pogodbe o dosmrtnem preživljanju so zato okoliščine vsakokratnega primera izredno pomembne in jih ni mogoče poenostavljeno aplicirati na druge zadeve iz sodne prakse.
stvarna pristojnost sodišča - določitev vrednosti spornega predmeta - podatki gurs - ugotovitev vrednosti nepremičnine - vrednotenje nepremičnin
V obravnavani zadevi je po ugovoru tožencev sodišče pravilno opravilo svojo korekturno dolžnost po tretjem odstavku 44. člena ZPP, saj se je postavilo vprašanje o stvarni pristojnosti. Tožnik v obravnavani zadevi podaja stvarnopravni zahtevek, pri čemer zahteva, da se pri več nepremičninah njegov lastniški delež zaradi priposestvovanja, poveča iz 1/4 na celoto, torej za ¾. Glede na vsebino tožbenega zahtevka je pravilna določitev vrednosti, ki sledi vrednosti nepremičnin na podlagi javno dostopnih podatkov GURS. Pri presoji teh vprašanj je sodišče prve stopnje sledilo ustaljeni sodni praksi, ki poudarja, da so podatki GURS, ki so vsem javno dostopni, hiter in primeren način za ugotavljanje pravilnosti vrednosti spora.
DZ člen 141, 161, 162, 163, 163/1, 163/2. ZNP-1 člen 42.
začasna odredba o stikih - stiki pod nadzorom strokovnih delavcev - začasna odredba za zavarovanje koristi otrok - začasna določitev stikov - nadzorovani stiki - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - pravica do osebnih stikov z otrokom - zavarovanje koristi otrok - ogroženost otroka
Niti iz sklepa sodišča prve stopnje niti iz mnenja CSD ne izhaja, zakaj je predlagano izvajanje stikov s petletnim otrokom enkrat tedensko, preobsežen stik.
Osnovni namen stikov otroka s starši je, da otrok ohrani občutek čustvene navezanosti in povezanosti s staršem, s katerim ne živi, in občutek medsebojne pripadnosti, stiki pa se izvajajo le pod pogojem, da so za otroka varni in v njegovo korist.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00084329
ZPP člen 13, 206, 206/1.
postopek za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - predhodno vprašanje - pogoji za prekinitev postopka - postopek za vzpostavitev etažne lastnine
Sodišče prve stopnje je pravilno navedlo, da je določitev pripadajočega zemljišča glede na vsebino izreka sklepa o ugotovitvi pripadajočega zemljišča organsko povezana s predhodno vzpostavljeno etažno lastnino na stavbi, v zvezi s katero se ugotavlja takšno zemljišče. Gre za tipično predhodno vprašanje, saj je od tega odvisno, kakšna oblika lastnine lastnika stavbe obstaja na pripadajočem zemljišču.
ZDR-1 člen 118, 118/1, 118/2, 125, 125/2, 125/4, 125/5, 125/6.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - poskusno delo - ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi - višina denarnega povračila - subjektivni razlogi - objektivni razlogi - argumentum a contrario - uporaba razlagalnih pravil
Odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, podana v času poskusnega dela, je nezakonita.
Sodišče lahko sodno razveže pogodbo o zaposlitvi, če ugotovi obstoj okoliščin, zaradi katerih delodajalec delavca ne more sprejeti nazaj na delo. Te okoliščine so lahko objektivne narave (da delodajalec ne more zagotoviti delavcu ustreznega dela glede na nezakonito odpovedano pogodbo o zaposlitvi) oziroma subjektivne narave (da je med njima subjektivni odnos porušen do takšne mere, da ne omogoča več nadaljevanja delovnega razmerja). Zadosten razlog za sodno razvezo je že ugotovitev obstoja ene od zgoraj naštetih okoliščin.
OZ člen 171, 171/1, 179, 179/1. ZPP člen 8, 224, 224/1, 339, 339/2, 339/2-8. ZVZD-1 člen 12, 12/2. URS člen 14, 22.
odškodninska odgovornost delodajalca - soprispevek delavca k škodnemu dogodku - poškodba - sodni izvedenec - navzočnost strank pri ogledu - sodelovanje stranke v postopku
Za presojo, ali je bila zaradi opustitve izvedenca kršena pravica do izjave, je ključno, ali je bila stranki v postopku na prvi stopnji dana možnost obravnavanja ekspertize. Sodelovanje strank se namreč po ZPP ne zahteva v fazi ogleda, opravljenega s strani izvedenca, temveč se njihova prisotnost zahteva ob izdelavi pisnega mnenja izvedenca in morebitnem njegovem zaslišanju, torej ob samem izvajanju dokazov.
Pravilna je prvostopenjska presoja, da tožnica ni ravnala dovolj skrbno, vendar pritožbi utemeljeno navajata, da ob pravilni uporabi materialnega prava njen soprispevek ne znaša zgolj 20 %. Ob tehtanju toženkinih opustitev in tožničinega lahkomiselnega ravnanja pritožbeno sodišče ocenjuje, da pravilen prispevek vsake stranke k nastanku škodnega dogodka znaša 50 %.
Sodišče v skladu s prvo alinejo prvega odstavka 89. člena ZDR-1 presoja v primeru poslovnega razloga prenehanje potreb po opravljanju določenega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi. Za presojo utemeljenosti so torej pravno odločilne zgolj naloge, ki izhajajo iz pogodbe o zaposlitvi.
Prerazporeditve, kot je določena v 29. členu Kolektivne pogodbe za kulturne dejavnosti, veljavna zakonodaja ne ureja več. Skladno z 91. členom ZDR-1, ki se nanaša na odpoved pogodbe s ponudbo nove, mora delodajalec delavcu, ki mu je skupaj z odpovedjo pogodbe o zaposlitvi podana ponudba nove, ponuditi ustrezno zaposlitev.
Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6, 14. Direktiva Sveta z dne 19. decembra 1978 o postopnem izvrševanju načela enakega obravnavanja moških in žensk v zadevah socialne varnosti člen 7, 7/1, 7/1-a, 7/2. URS člen 14, 22, 33, 50, 158. ZPIZ-2 člen 27, 27/1, 27/4, 27/5, 36, 37, 183, 183/1. ZS člen 113a.
Če upoštevamo, da t. i. neprava obnova postopka po 183. členu ZPIZ-2 omogoča poseg v pravnomočno odločbo tudi v primeru kršitev materialnega prava, mora upravni organ, ki uporabi to izredno pravno sredstvo, takšen poseg posebej utemeljiti. Poseg v pravnomočno odločbo zaradi kršitve materialnega prava bi bil lahko utemeljen le, če bi temeljil na novih okoliščinah pravne narave, ki bi bile za toženca zavezujoče tako, da bi jih bil ta dolžan upoštevati. Nove okoliščine lahko predstavljajo le odločitve Ustavnega sodišča RS ali Sodišča EU o pravilni razlagi in uporabi prava EU.
obvezne sestavine predloga za oprostitev plačila sodnih taks - nepopoln predlog za oprostitev plačila sodne takse - poziv na dopolnitev nepopolnega predloga za oprostitev plačila sodnih taks - posledice nedopolnitve vloge - zavrženje nepopolnega predloga za oprostitev plačila sodnih taks - pridobitev podatkov o premoženjskem stanju po uradni dolžnosti - razpravno in preiskovalno načelo - dokazno breme v predlagalnem postopku - povezanost trditvenega in dokaznega bremena - družinski člani - osebni podatki - dvom v pravilnost prijavljenih podatkov - meritorno odločanje - pravni standard občutnega zmanjšanja sredstev za preživljanje - upoštevanje že plačane sodne takse - novela zakona o sodnih taksah
Postopek odločanja o pogojih za taksno oprostitev je predlagalni postopek. V njem se uporabljajo pravila pravdnega postopka, v katerem velja razpravno načelo, preiskovalno načelo pa je izjema. Taksna oprostitev (v ta okvir sodi tudi odloženo ali obročno plačilo takse) predstavlja izjemo od splošne obveznosti plačila sodnih taks, zato je trditveno (in dokazno) breme o izpolnjevanju pogojev za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks na predlagatelju.
Tožnik ni podal trditev, iz katerih bi izhajalo, da bi bilo v primeru plačila sodne takse za pritožbeni postopek (v višini 183,60 EUR) ogroženo njegovo preživljanje (in/ali preživljanje njegovih družinskih članov). Ni nepomemben podatek, da tožnik ni predlagal oprostitve glede takse za postopek pred sodiščem prve stopnje v znesku 5.865 EUR (to takso je na podlagi izdanega plačilnega naloga tudi plačal).
Ob običajnem teku stvari oziroma, če v vmesnem času zastaranje ne bi bilo delno zadržano, bi 10-letni absolutni zastaralni rok potekel za terjatve po odločbah iz seznama izvršilnih naslovov najkasneje dne 8. 4. 2024 (izvršljivost je nastopila dne 8. 4. 2014, predlog za izvršbo je bil vložen dne 4. 6. 2024). Vendar pa je pri tem potrebno upoštevati, da je bilo v tem času zaradi razglašene epidemije nalezljive bolezni SARS-COV-2 (Covid-19) v Republiki Sloveniji zastaranje delno zadržano.
Za presojo, ali je dejansko prišlo do zlorabe in izigravanja prisilnih predpisov, je pravno relevantno, kako je dejansko potekalo delo tožnice, ali se je dejansko izobraževala ali pa je opravljala redno delo ter ali je plačilo v višini minimalne plače res predstavljalo kadrovsko štipendijo, ali pa je šlo za prikrito plačilo za opravljanje dela.
povrnitev pravdnih stroškov - povod za tožbo - nasprotovanje tožbenemu zahtevku - pripoznava tožbenega zahtevka - načelo uspeha v pravdi - načelo krivde - izjema od splošnega pravila
Osnovni pogoj za uporabo 157. člena ZPP ni podan, saj so se toženci v odgovoru na tožbo spustili v obravnavo in šele naknadno na tretjem naroku pripoznali tožbeni zahtevek. O stroških postopka je zato treba odločiti ob upoštevanju določbe 154. člena ZPP. Ker je bilo s pripoznavo tožbenemu zahtevku ugodeno, so toženci tisti, ki morajo povrniti tožnikoma njune pravdne stroške.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSC00084487
DZ člen 157, 160, 160/, 161, 171, 171/5.
začasna odredba v sporih iz razmerja med starši in otroki - omejitev starševske skrbi - izvajanje starševske skrbi
Ukrepi za varstvo koristi otroka, med katere sodijo tako začasne odredbe kot ukrepi trajnejšega značaja, trajajo največ toliko časa, kot to določa DZ za posamezne ukrepe, razen če sodišče podaljša ukrep (tretji odstavek 160. člena DZ). Ob uradnem preizkusu, ali je sodišče pravilno uporabilo materialno pravo, je pritožbeno sodišče ugotovilo, da je sodišče prve stopnje spregledalo, da lahko ukrep omejitve starševske skrbi traja največ 1 leto. Le v primeru, če sodišče odloči o ukrepu omejitve starševske skrbi skupaj z ukrepom odvzema otroka staršem ali ukrepom namestitve otroka v zavod, traja ukrep omejitve starševske skrbi največ 3 leta (peti odstavek 171. člena DZ).
poprava napak v izreku sodbe - poprava sodbe - očitna pisna napaka - napaka v izreku prvostopenjske odločbe
Institut poprave sodbe, s pravno podlago v 328. členu ZPP, je načeloma res namenjen odpravi očitnih pisnih napak, ki jih zagreši sodišče, ne stranka. Izjemoma pa je z razlogi ekonomičnosti in smotrnosti, v povezavi s strankino pravico do sodnega varstva, mogoče utemeljiti odpravo napake, ki jo izvorno (z zapisom v tožbenem predlogu) zagreši stranka, sodišče pa ponovi v izreku sodbe.
ZPP člen 100, 100/1, 325, 332. ZIZ člen 21, 21/1, 24, 24/1.
predlog za izdajo dopolnilnega sklepa - stranka v postopku - smrt stranke - sposobnosti biti stranka - dediči - neizvršljivost sklepa
Z vidika sposobnosti biti stranka je pomembno, da se sodna odločba ne glasi na umrlo stranko, ampak na njene dediče, in sicer tudi tedaj, če ti morda poimensko še niso določeni oziroma znani. Dediči so v ta individualni delovni spor vstopili na podlagi zakona, svojemu procesnemu nasledstvu se ne morejo upreti, zato nanje preidejo pravice umrlega tožnika, ne da bi za to bila potrebna posebna izjava. Zmotno je zavzemanje toženke, da bi moralo sodišče prve stopnje ugotavljati, kdo so dediči po pokojnem tožniku.
Ker je sodišče prve stopnje pravilno opredelilo tožečo stranko kot dediče po pokojnem tožniku, ni razloga za izdajo dopolnilnega sklepa skladno z določbo 325. člena v povezavi s 332. členom ZPP.