OZ člen 69, 70, 71, 72, 73, 289, 292, 336, 344, 347, 572
dospelost terjatve - posojilna pogodba - zastaranje - občasne terjatve - začetek teka zastaralnega roka - zastopanje
Družbenik, ki družbo v celoti obvladuje (ima v lasti njen 100% delež), v pravnem prometu s tretjimi nastopa z legitimnostjo (če ne že legalno) odločevalca o zadevah družbe, in torej tretjim daje vtis verodostojnega predstavnika družbe, ki se lahko dogovarja za račun družbe in ki lahko doseže, da bodo odločitve družbe skladne z njegovimi odločitvami.
sklep o izročitvi nepremičnine kupcu - izpraznitev nepremičnin - najemno razmerje - nedopustna stranska intervencija - ugovor tretjega
Priglasitev stranske intervencije kljub morebitnemu izkazanemu pravnemu interesu, v izvršilnem postopku glede na ustaljeno sodno prakso, ni možna. Tretje osebe v izvršilnem postopku lahko svoje pravice oziroma pravne koristi uresničujejo kot udeleženci v okviru procesnih položajev, ki jih izrecno opredeljuje ZIZ (npr. predkupni upravičenec, hipotekarni dolžnik, tretji itd.).
Po določbi drugega odstavka 192. člena ZIZ je sodišče dolžno pri odločitvi, da se prodana nepremičnina izroči kupcu in se po pravnomočnosti sklepa v zemljiški knjigi nanj vpiše lastninska pravica ter se brišejo pravice in bremena, za katere je bilo to določeno v sklepu o izročitvi, odločiti tudi, kdaj je dolžnik dolžan izprazniti nepremičnino in jo prazno oseb in stvari izročiti kupcu. Takšen sklep predstavlja izvršilni naslov zoper dolžnika, ne pa tudi zoper tretje osebe (najemniki), ki stanovanje uporabljajo na podlagi veljavne najemne pogodbe. Morebitne tretje osebe, ki živijo v prodani nepremičnini oziroma stanovanju lahko v morebitnem kasnejšem izvršilnem postopku na izročitev nepremičnine uveljavljajo ugovore tretjih oseb. Samo najemno razmerje s prodajo nepremičnine ne preneha. Kupec vstopi v pravice in obveznosti najemodajalca oziroma zakupodajalca. Če je najemno ali zakupno razmerje nastalo po pridobitvi upnikove zastavne pravice oziroma zemljiškega dolga na nepremičnini, lahko kupec ne glede na zakonske in pogodbene roke odpove pogodbo o najemu ali zakupu z odpovednim rokom enega meseca. Kupec tako vstopi v pravice in obveznosti najemodajalca, torej dolžnika in je na njem, ali bo odpovedal najemno pogodbo. Zato konkretno zatrjevano sklenjeno najemno razmerje ni breme, o katerem bi moralo sodišče prve stopnje odločiti s sklepom o izročitvi nepremičnine. Dolžnikova obveznost je, da mora nepremičnino izprazniti svojih premičnih stvari in jo izročiti v posest novemu lastniku, samo najemno razmerje pa s prodajo nepremičnine ni ugasnilo in ni prenehalo, kupec pa vstopi v pravice in obveznosti najemodajalca. Zato je nadaljevanje najemnega razmerja stvar dogovora med kupcem kot novim lastnikom in najemnico.
Za izvedbo zakonite premestitve (in s tem odpravo negotovega položaja zaradi ukinjenega delovnega mesta in odpravljene premestitve) ima tožnik po naravi stvari pravni interes.
ZIZ člen 17, 21, 21/2, 55, 55/1, 55/1-3. ZFPPIPP člen 396, 396/4.
izvršba na podlagi izvršilnega naslova - sklep o končanju postopka osebnega stečaja - izvršljivost - ugovor zoper sklep o izvršbi - ugovorni razlog
Sklep o končanju postopka osebnega stečaja v zvezi s seznamom neplačanih priznanih terjatev predstavlja izvršilni naslov, zato ima upnik pravico, da na podlagi le-tega predlaga izvršbo. Ker rok za prostovoljno izpolnitev obveznosti v njem ni določen, je res podan ugovorni razlog, na katerega pazi sodišče po uradni dolžnosti, kot je pravilno ugotovilo že sodišče prve stopnje. Navedeno pomanjkljivost pravnomočne odločbe pa je mogoče v izvršilnem postopku sanirati.
ZIZ člen 69. ZFPPIPP člen 131, 131/1, 131/2, 382, 382/2.
nasprotna izvršba - začetek osebnega stečaja - nedovoljen predlog - konec postopka osebnega stečaja
Postopek po nasprotni izvršbi je dvofazni, in sicer bi izvršilno sodišče po izdaji kondemnatorne sodne odločbe (ki v izvršilnem postopku torej ni sama sebi namen) nato moralo izdati sklep o izvršbi, kar po začetku stečajnega postopka ni dovoljeno. Zahtevana terjatev tudi ne sodi med izjeme po drugem odstavku 131. člena ZFPPIPP, saj ne gre niti za izvršbo na podlagi pravnomočnega sklepa insolvenčnega sodišča, ki je izvršilni naslov, niti za izvršbo na podlagi pravnomočne odločbe v postopku iz razdelka 5.6. tega zakona v delu, v katerem je bila insolventemu dolžniku naložena povrnitev stroškov postopka, na podlagi sodne odločbe ali upravne odločbe o terjatvah ali obveznostih, ki predstavljajo strošek stečajnega postopka ali odločbe o taksni obveznosti za dejanja, opravljena v postopku po začetku postopka zaradi insolventnosti. Upniki lahko uveljavljajo proti stečajnemu dolžniku terjatve po koncu postopka osebnega stečaja.
ZFPPIPP člen 60, 60/2, 60/2-3, 227, 227/1, 301, 301/4. ZPP člen 163, 163/1, 207, 207/2.
pravnomočna sodba - zahtevek za povrnitev stroškov postopka - stečajni postopek nad toženo stranko - stroški pravdnega postopka, nastali pred začetkom stečajnega postopka - prijava terjatve v stečajni postopek - stroškovnik o opravljenih storitvah - poplačilo terjatve v stečajnem postopku - fikcija - zahtevek za ugotovitev obstoja terjatve - izdaja odločbe brez obravnavanja - prekinitev postopka zaradi stečaja
Iz podatkov v spisu (kot tudi iz spisa St 0000/2024) je razvidno, da je tožeča stranka v stečajnem postopku pravočasno prijavila svojo terjatev iz naslova glavnice in obresti na podlagi pravnomočne sodbe z dne 3. 7. 2024, z (naknadno) pravočasno prijavo terjatve v stečajnem postopku pa je poleg glavne terjatve uveljavljala tudi predmetne pravdne stroške (3. točka 60. člena ZFPPIPP). Gre za stroške, ki so bili vsebovani v stroškovniku pooblaščene odvetniške družbe, ki zastopa tožečo stranko, vloženem na glavni obravnavi dne 3. 7. 2024, kar pomeni, da so nastali pred začetkom stečajnega postopka nad toženo stranko, torej ne gre za terjatev za povrnitev stroškov stečajnega postopka iz 355. člena ZFPPIPP niti za terjatev, ki se v stečajnem postopku plača kot strošek postopka. Večinska sodna praksa je zavzela stališče, da pravdni stroški, nastali pred začetkom stečaja, predstavljajo terjatev upnika, ki se lahko v stečajnem postopku plača po pravilih ZFPPIPP o plačilu terjatev iz stečajne mase, v skladu z načelom koncentracije (227. člen ZFPPIPP).
V skladu z zakonsko fikcijo, uveljavljeno v četrtem odstavku 301. člena ZFPPIPP, po začetku stečajnega postopka ni več mogoče odločati o dajatvenem tožbenem zahtevku, pač pa zgolj o zahtevku za ugotovitev obstoja terjatve. Dajatveni zahtevek namreč postane z začetkom stečajnega postopka nad toženo stranko nedovoljen.
ZD člen 28, 28/5, 169, 169/2, 210, 210/1, 210/2, 210/2-3, 213, 213/1. ZS člen 109, 110. URS člen 22, 33.
prekinitev zapuščinskega postopka in napotitev na pravdo - sporna dejstva glede obsega zapuščine - spor o dejstvih, od katerih je odvisna velikost dednega deleža - spor o vrednosti darila - manj verjetna pravica dediča - pristojnosti strokovnega sodelavca - opravila, ki jih lahko opravlja strokovni sodelavec - vsebina dednega dogovora - izpolnjevanje obveznosti - načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča - vezanost na načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča - vračanje daril zaradi dopolnitve nujnega deleža - Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) - svoboda testiranja - svoboda razpolaganja inter vivos - poseg v lastninsko pravico - določitev vrednosti zapuščine - vrednotenje nepremičnin - dokaz z izvedencem - predmet zapuščinskega postopka - zmotna uporaba materialnega prava
Vrhovno sodišče skrbi za enotno sodno prakso (109. člen ZS). Načelno pravno mnenje je eden izmed instrumentov za zagotovitev tega cilja (110. člen ZS); namenjeno je poenotenju sodne prakse in enotni uporabi zakonov, tako sprejeta pravna mnenja pa so obvezna za senate Vrhovnega sodišča RS in se lahko spremenijo samo na novi občni seji. Obstoj načelnega pravnega mnenja o določenem vprašanju torej izkazuje enotnost sodne prakse, iz 22. člena Ustave RS pa izhaja zahteva, da sodišče strank ne sme obravnavati neenakopravno, tako da bi v posamezni zadevi arbitrarno odstopilo od enotne in ustaljene sodne prakse.
Vrednotenje nepremičnin je stvar zapuščinskega postopka. Nalogo vrednotenja lahko prevzame sodišče, lahko pa delo prepusti strokovnjaku. Če se med dediči pojavijo pomisleki glede vrednosti premoženja, mora zapuščinsko sodišče to vprašanje raziskati samo ob upoštevanju pravil o izvajanju dokaza z izvedencem.
Za obstoj procesne legitimacije zadošča tožnikovo zatrjevanje stvarne legitimacije in ni potrebna že tudi njena izkazanost.
Sodišče po tem, ko upravnik jasno pojasni način delitve in obračuna stroškov, brez konkretnega ugovora toženke, ni dolžno iskati po razdelilnikih in preveriti vse posamezne obračune, ali kateri morda ni pravilen.
Pritožnica zgrešeno navaja, da se plačilo računa lahko dokazuje le z overjenimi računovodskimi izkazi ali s strani izvajalca plačilnih storitev potrjenimi potrdili o plačilih, saj ZPP ne vsebuje formalnih dokaznih pravil, ki bi narekovala vrsto dokaza, ki ga je potrebno uporabiti za dokazovanje določenega dejstva, niti dokazne moči posameznega dokaznega sredstva.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje - razlogi za vrnitev v prejšnje stanje - restriktiven pristop - obstoj upravičenega razloga za zamudo - trditveno in dokazno breme - hišni pripor - ukrep prepovedi približevanja - vročitev tožbe - nepravilno vročanje - (ne)izvedba dokaza z zaslišanjem - procesne predpostavke za vložitev tožbe
Predpostavka za utemeljenost predloga za vrnitev v prejšnje stanje je opravičljiva zamuda pravnega dejanja, ki se je pripetila stranki, kar predpostavlja predhodno pravilno vročitev in že po naravi stvari izključuje napake, ki naj bi jih zagrešilo sodišče (oziroma pošta kot neposredni vročevalec). Nasprotno pritožbeno vztrajanje, da napačna vročitev predstavlja upravičen razlog za vrnitev v prejšnje stanje, je neutemeljeno.
skupno starševstvo - presoja primernosti staršev za dodelitev otroka - primernost staršev - največja korist otroka - varstvo koristi otroka - starševska skrb
Izhajajoč iz ustavnih določil v 54. členu Ustave Republike Slovenije, da imajo starši tako pravico kot dolžnost svoje otroke vzdrževati, izobraževati in vzgajati v enaki meri in da se ta pravica in dolžnost staršem lahko odvzame ali omeji samo iz razlogov, ki jih zaradi varovanja otrokovih koristi določa zakon, je potrebno vedno prvenstveno presojati, ali je mogoče zaupanje otroka v skupno varstvo in vzgojo, z uravnoteženimi pravicami in dolžnostmi obeh staršev. Šele če bi se ugotovilo, da na primer drugi starš otroka zanemarja ali zlorablja, bi to narekovalo drugačno odločitev.
Pri vprašanju primernosti starševskih sposobnosti udeležencev je sodišče pravilno izhajalo iz mnenja strokovnjakov CSD, mnenja sodne izvedenke psihiatrinje dr. D. D. ter mnenja sodne izvedenke klinične psihologije dr. E. E. Mnenja je sodišče prve stopnje dokazno ocenilo in pravilno pojasnilo, da iz njih ne izhajajo razlogi, ki bi narekovali poseg v starševsko skrb enega ali drugega udeleženca. Tudi po presoji pritožbenega sodišče iz izvedenega dokaznega postopka ne izhaja nobena okoliščina, ki bi potrjevala pritožbene navedbe, da skupno varstvo in vzgoja ni v korist otroka.
Po sodni praksi mora oškodovanec za to, da bi bilo možno zaključiti, da je prometno nezgodo povzročilo neznano vozilo, izkazati ustrezno skrbnost pri ugotavljanju istovetnosti tega vozila. Vsebina standarda skrbnosti povprečnega voznika je odvisna od okoliščin konkretnega primera. V tej zadevi je pritožbeno sporno, ali bi moral tožnik po nezgodi ostati na kraju škodnega dogodka in poklicati policijo.
Statut javnega zavoda RADIOTELEVIZIJA SLOVENIJA (2006) člen 34.
dejansko opravljeno delo - plačilo razlike v plači
Tožnik je bil pri toženki zaposlen na delovnem mestu urednik oddaj, trdil pa je, da je v vtoževanem obdobju dejansko opravljal dela in naloge delovnega mesta urednik osrednjih oddaj. Tožnik je kot urednik oddaj opravljal drugačne naloge od nalog, ki ustrezajo delovnemu mestu urednik osrednjih oddaj.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - reorganizacija - delovni proces - racionalizacija poslovanja
Razlogi toženke, kot jih je navedla v odpovedi in ki so botrovali sprejeti reorganizaciji držijo, pri čemer je toženka dokazala tudi dejansko reorganizacijo delovnih procesov, zaradi katerih je prenehala potreba po opravljanju dela tožnika pod pogoji iz sklenjene pogodbe o zaposlitvi.
DELAVCI V DRŽAVNIH ORGANIH - DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI
VDS00085297
KZ-1 člen 191, 191/1, 192, 192/1. ZDR-1 člen 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev delovnih obveznosti z znaki kaznivega dejanja - hujša kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja - kaznivo dejanje nasilja v družini - kaznivo dejanje zanemarjanje mladoletne osebe in surovo ravnanje - izguba zaupanja - pravočasnost odpovedi - seznanitev s kršitvijo - policija - predstojnik
Čeprav so služba generalnega direktorja Policije in ostale službe znotraj Policije seznanjene s kršitvami pred predstojnikom in očitke tudi preverijo, preden jih predstavijo predstojniku, to ne pomeni, da je bil s kršitvami avtomatično seznanjen tudi predstojnik, ki vodi delo Policije.
Toženka je dokazala očitane kršitve delovnih obveznosti po 1. in 2. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1 in nemožnost nadaljevanja delovnega razmerja do izteka odpovednega roka.
Pravilnik o ovojnici za vročanje po pošti v pravdnem postopku (2017) člen 1. ZPP člen 140, 141, 142, 144, 144/1. ZDR-1 člen 204, 204/3.
ovojnica - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - zamuda roka - sodno varstvo v delovnem sporu - vročanje - prepozna tožba - zavrženje tožbe
Ker se je 30-dnevni rok za uveljavljanje sodnega varstva zoper odpoved (tretji odstavek 204. člena ZDR-1) iztekel 8. 5. 2024, je dne 20. 5. 2024 vložena tožba prepozna, zato jo je sodišče prve stopnje zavrglo.
ZIZ člen 15, 32, 32/1, 73, 73/1, 73/2, 168, 168/1, 168/6. ZPP člen 70, 70-6, 74, 74/1, 74/2.
izvršba na nepremičnino - lastnik nepremičnin - hipotekarni dolžnik kot novi dolžnik - dolžnik vpisan kot lastnik v zemljiško knjigo - odlog izvršbe na predlog tretjega - vstop novega dolžnika v izvršilni postopek - izločitev sodnika
Na podlagi prvega odstavka 168. člena ZIZ v zvezi s prvim odstavkom 32. člena ZIZ lahko sodišče izvršbo na nepremičnine vodi in dovoli izključno zoper tistega, ki je v zemljiški knjigi vknjižen kot lastnik teh nepremičnin. Tudi če predlagatelj sodišču predloži listino, ki je primerna za vpis lastninske pravice na novega lastnika, ki bo z vknjižbo pridobil položaj hipotekarnega dolžnika, in tudi če je bil na podlagi takšne listine predlog za vknjižbo lastninske pravice na novega lastnika že vložen ter bo posledično morebitni poznejši vpis, pod pogojem da ga bo zemljiškoknjižno sodišče dovolilo, učinkoval od dneva vložitve zemljiškoknjižnega predloga, izvršilno sodišče vse do pravnomočnosti sklepa o vpisu lastninske pravice na novega lastnika v določbah ZIZ nima podlage za dovolitev nadaljevanja izvršbe zoper novega (še nevknjiženega) lastnika kot novega (hipotekarnega) dolžnika. Vse do vpisa novega lastnika v zemljiški knjigi je namreč dolžno in upravičeno izvršbo na nepremičnino voditi zoper osebo (dolžnika), ki je v zemljiški knjigi dejansko vknjižena kot lastnik te nepremičnine.
Če je predlog za nadaljevanje izvršbe zoper novega lastnika nepremičnine kot hipotekarnega dolžnika podan, preden je ta v zemljiški knjigi vknjižen kot lastnik nepremičnine, mora sodišče tudi v tem primeru postopati ob smiselni uporabi določb 168. člena ZIZ. Pri tem pa mora upoštevati, da je izvršba ob podaji predloga že (pravnomočno) dovoljena in se skladno s prvim odstavkom 32. člena ZIZ in prvim odstavkom 168. člena ZIZ že vodi zoper dolžnika, ki v zemljiški knjigi je vknjižen kot lastnik te nepremičnine. Določbe šestega odstavka 168. člena ZIZ, iz katere izhaja, da se postopek odločanja o dovolitvi izvršbe na nepremičnino zoper (ob vložitvi predloga še) nevpisanega lastnika nadaljuje šele po pravnomočnosti zemljiškoknjižnega sklepa o vpisu, v tem primeru zato ni mogoče razlagati tako, da bi bil do pravnomočne vknjižbe novega lastnika v celoti prekinjen postopek izvršbe na to nepremičnino, ampak je v tem času zadržano le odločanje o dovolitvi izvršbe zoper novega (še nevpisanega) lastnika, medtem ko se izvršba na nepremičnino še dalje vodi z dosedanjim dolžnikom, ki je v zemljiški knjigi še vedno vpisan kot lastnik nepremičnine. Zgolj na nadaljevanje postopka odločanja o nadaljevanju izvršbe z novim lastnikom kot hipotekarnim dolžnikom se v takem primeru zato nanaša določba šestega odstavka 168. člena ZIZ, kar v tem kontekstu pomeni, da sme (in mora) sodišče sklep o nadaljevanju izvršbe zoper novega lastnika kot hipotekarnega dolžnika izdati šele po pravnomočnosti sklepa, na podlagi katerega se v zemljiški knjigi kot lastnik nepremičnine vpiše novi lastnik, oziroma po tem, ko je ta v zemljiški knjigi tudi dejansko vknjižen kot lastnik te nepremičnine.
odpust obveznosti - ovire za odpust obveznosti - zloraba pravice do odpusta obveznosti - izpodbojno pravno dejanje
Pritožbeno ni prerekana ugotovitev, da je bil v skladu z 277. členom ZFPPIPP uveljavljen zahtevek za izpodbijanje prodajne pogodbe, kar je nadaljnja predpostavka domneve zlorabe pravice do odpusta obveznosti. Stečajno sodišče ne more in ne sme preverjati vsebine in utemeljenosti tožbenega zahtevka na podlagi izpodbojne tožbe, pač pa ugotavlja zgolj to, ali je bila izpodbojna tožba pravočasno vložena. Zato se sodišče prve stopnje ni bilo dolžno izrekati o ugovornih navedbah glede utemeljenosti izpodbojne tožbe, saj v ničemer ne vplivajo na odločanje o ugovoru proti odpustu obveznosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO DRUŽB - STEČAJNO PRAVO
VSL00083791
ZFPPIPP člen 273, 302. ZGD-1 člen 233, 398, 480, 480/1, 483, 483/1, 522, 552/1. ZPP člen 195, 196, 201, 201/2, 394.
izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika - pravne posledice uspešne uveljavitve izpodbojnega zahtevka - prenos poslovnega deleža - odsvojitev dela poslovnega deleža - vrnitev prepovedanih plačil - sosporniki - navadni sosporniki - enotni sosporniki - udeležba drugih oseb v pravdi - udeležba intervenienta - intervencijski interes - izredna pravna sredstva - obnova postopka - preizkus terjatev ter ločitvenih in izločitvenih pravic - ugotovitev neobstoja prerekane terjatve, ki temelji na izvršilnem naslovu - notranja pravna razmerja med družbo in družbeniki - poslovni delež
Družbeniki stečajnega dolžnika, ki jim je ta odsvojil svoj poslovni delež v drugi družbi na način, da ga nanje ni prenesel kot celoto (tako, da bi jim pripadal skupno), temveč po delih, ki so samostojno pripadli posameznemu od njih, so v pravdi zaradi izpodbijanja tega pravnega dejanja stečajnega dolžnika navadni sosporniki. V enakem položaju so glede denarnega zahtevka za vračilo prepovedanih plačil, ki jih je prejel vsak od njih posebej.
Pravilo o samostojnosti navadnega sospornika (195. člen ZPP) velja tudi v zvezi s potekom in zaključkom postopka. Družbenik navadnega sospornika, na katerega se učinki izrednega pravnega sredstva ne raztezajo, nima pravnega interesa, da se mu pridruži v postopku, ki se nadaljuje zaradi vložitve izrednega pravnega sredstva drugega navadnega sospornika.