KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS21470
KZ (1977) člen 86, 132, 132/1-4.ZKP člen 420, 420/2.
zloraba pooblastil - kršitev temeljnih pravic delavcev - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Obsojenec kot generalni direktor gospodarske organizacije je bil nosilec upravljanja družbenih sredstev in je z izogibanjem plačila prispevkov in davkov zaradi zagotovitve večjih neto izplačil delavcem z zlorabo pooblastil pridobil svoji organizaciji protipravno premoženjsko korist. Okoliščina, da so bili v končni posledici z nepravilnim izplačevanjem osebnih dohodkov v obliki regresa prizadeti delavci v tej gospodarski organizaciji (pri uveljavljanju pravic iz pokojninskega in drugih institucionalno oblikovanih zavarovanj) na pravno opredelitev opisanega ravnanja po 4. točki 1. odstavka 132. člena KZ-77 ne vpliva.
Pravilna je odločitev sodišča prve stopnje, da v upravnem postopku ni bilo ugotovljeno, na kakšni podlagi je podržavljeno premoženje prešlo iz zasebne v družbeno lastnino. Ta okoliščina je pomembna za določitev pristojnosti za reševanje zadeve za denacionalizacijo po ZDen.
menjalna pogodba - prenos denacionalizacijskih pravic
Tožnik je s sklenitvijo menjalne pogodbe drugi pogodbenici omogočil gradnjo, sebi pa je onemogočil zahtevo za vrnitev podržavljene parcele v naravi, ker je tu druga pogodbenica zgradila poslovnostanovanjski objekt. V skladu s pogodbeno voljo obeh pogodbenikov bo tožnik namesto vrnitve parcele v naravi dobil odškodnino v obliki stanovanja. Prav zaradi sklenjene menjalne pogodbe tožnik v denacionalizacijskem postopku nima tistih pravic, ki jih imajo drugi denacionalizacijski upravičenci, kadar ni možna vrnitev v naravi. Ker bo odškodnino za razlaščeno zemljišče dobil v obliki stanovanja, ne more več zahtevati odškodnine v drugih oblikah, ki jih določa ZDen, saj za isto stvar ne more zahtevati dveh oblik odškodnine. Če pa te pravice nima, je tudi ne more odstopiti prvotoženki.
Tožnik je pošteno in v vsem izpolnil svoje obveznosti iz menjalne pogodbe, druga stranka pa ne. Prvotoženka je dolžna svojo pogodbeno obveznost izpolniti že na podlagi same menjalne pogodbe in tudi na podlagi splošnega načela iz 17. člena ZOR o dolžnosti izpolnitve obveznosti, saj njena obveznost ni ugasnila, drugotoženka pa je to dolžna na podlagi zaveze iz posadne izjave z dne 08.06.1992.
povrnitev negmotne škode - trajanje postopka in višina odškodnine - enako varstvo pravic - enotna sodna praksa - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - strah
Sodišče pri odmeri odškodnine za nepremoženjsko škodo upošteva potek časa, vendar ne s posebnim zneskom odškodnine. Čas upošteva tako, da odškodnino za posamezno odškodninsko postavko ustrezno zviša.
priznanje statusa žrtve vojnega nasilja - izpolnjevanje pogojev za priznanje
Nasilni pregon iz domače hiše v kraju K. in tritedenska naselitev v barakah oziroma hlevu v drugem kraju, kar vse skupaj ni trajalo najmanj tri mesece, pomeni, da ni izpolnjen pogoj iz 3. člena ZZVN za priznanje statusa žrtve vojnega nasilja.
zahteva za varstvo zakonitosti - uveljavljanje neprimernosti izrečene kazni - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
S tem ko sta bili posamični kazni določeni v mejah, predpisanih v 4. odstavku 215. člena in v 1. odstavku 256. člena KZ, nato pa po določbi 2. točke 2. odstavka 47. člena KZ izrečena enotna kazen, z odločbo o kazni ni bila prekoračena pravica, ki jo ima sodišče po zakonu (5. točka 372. člena ZKP).
denacionalizacija kmetijskih zemljišč - odškodnina za razlaščeno premoženje - plodovi
Odškodnina, ki jo je razlaščenec prejel ob razlastitvi za nepobrane posevke, je bila določena po drugih merilih kot odškodnina za zemljišče. Nepobrani posevki niso predmet vračanja v postopku denacionalizacije in zato ni podlage za vključitev zanje prejete odškodnine pri ugotavljanju višine odškodnine po 72. členu ZDen.
Pogodba, sklenjena med prodajalcem in kupcem za leto dni, ki vsebuje določila o vrstah in vrednosti letne dobave blaga, predstavlja t. im. okvirno dobavno pogodbo.
Če tožeča stranka izterjuje več terjatev in imajo terjatve različno dejansko in pravno podlago, se dovoljenost revizije ne določi po seštevku terjatev, temveč se presodi za vsako terjatev posebej.
Vrednost izpodbijanega dela sodbe se določa po glavni terjatvi. Revizija zoper stransko terjatev (obrestni zahtevek) bi bila zato lahko dovoljena le tedaj, ko bi bila dovoljena zoper izrek o glavni stvari.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS21221
KZ člen 50, 50/2, 50/3, 217, 217/1.ZKP člen 420, 420/2.
kazniva dejanja zoper premoženje - goljufija - lažnivo prikazovanje dejanskih okoliščin - pogojna obsodba - dodatni pogoj - rok za izpolnitev dodatne obveznosti - premoženjskopravni zahtevek - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Ne drži navedba, da v opisu kaznivega dejanja goljufije po 1. odstavku 217. člena KZ ni izražen zakonski znak spravljanja oškodovanca v zmoto z lažnivim prikazovanjem dejanskih okoliščin:
glede na opis dejanja je ta izražen v obsojenčevi zavezi, da bo izposojeni denar vrnil v določenem roku v povezavi z navedbo, da tega ni storil in da ni imel namena vrniti posojila že ob sklenitvi pogodbe.
Določbo 3.odstavka 50. člena KZ je treba razlagati tako, da traja rok za izpolnitev dodatnega pogoja v pogojni obsodbi največ toliko, kot znaša v konkretnem primeru s pogojno obsodbo določena preizkusna doba. Zato ni mogoče sprejeti stališča, po katerem rok za izpolnitev dodatne obveznosti iz pogojne obsodbe ne more biti krajši od enega leta.
Načelo enakosti pred zakonom zahteva, da se v primerih, kadar je zmanjšanje dotedanjih prejemkov ustavno dopustno, tako zmanjšanje uveljavi za vse upravičence hkrati, pri čemer morajo biti odločbe izdane pred tem in ne naknadno s povratnim učinkom.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS40511
ZOR člen 277, 277/1, 376, 376/2.ZPP člen 180, 180/1, 188, 188/4.
zastaranje odškodninske terjatve - nastanek stranske terjatve - obresti - materialno procesno vodstvo - materialnopravne posledice umika tožbe
Čeprav se lahko uveljavljajo tudi samostojno kot glavna terjatev, so obresti z vidika nastanka vedno akcesorna terjatev. Če ni glavne terjatve, zato obrestna terjatev ne more nastati.
Nesklepčna je tista tožba, pri kateri iz dejstev, ki jih zatrjuje tožnik, ne izhaja tista pravna posledica, ki jo uveljavlja v tožbenem zahtevku oziroma pri kateri iz zatrjevanih dejstev ne izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka. Dokazovanje zatrjevanih dejstev je v taki situaciji nesmiselno, saj ne more pripeljati do ugoditve tožbenemu zahtevku. Revizijsko uveljavljana procesna kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi z izostalim dokaznim sklepom torej ni utemeljena.
Tožnik v novi pravdi ne more zahtevati nazaj zneska, ki ga je moral plačati sedanji toženki na podlagi sodbe iz prejšnje pravde, zlasti pa ga ne more opredeliti kot pravno priznano škodo. Tožba s tako dejansko podlago je nesklepčna.
priznanje statusa civilnega invalida vojne - vojni dogodek - vzročna zveza
Za priznanje statusa civilnega invalida vojne so pomembne okoliščine, v katerih je prišlo do okvare zdravja, kot tudi vzročna zveza med vojnimi dogodki in nastalo okvaro zdravja.
V drugem odstavku 35. člena določa ZAzil razloge, na podlagi katerih lahko pristojni organ o stvari takoj odloči in zavrne prošnjo za azil kot očitno neutemeljeno, ker kažejo dejanske okoliščine, v katerih je prošnja podana, in razlogi, ki jih prosilec sam navaja, da dejansko ne potrebuje zaščite v obliki azila; zato v tem postopku ne gre za ugotavljanje izpolnjevanja pogojev za priznanje azila iz drugega in tretjega odstavka 1. člena ZAzil.