določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - žalitev višjega sodnika - reševanje pritožbe zoper sklep o denarni kazni
Ker je denarno kazen stranki izrekel sodnik višjega sodišča (kot dodeljeni sodnik na okrajnem sodišču), je ta okolnost tehten razlog, ki utemeljuje prenos pristojnosti za reševanje pritožbe zoper sklep o denarni kazni na drugo sodišče.
Okoliščine, da je bila toženka pooblaščena za podpis menice za izdajatelja, ni ovira, da v lastnem imenu sprejme akcept. Pravni položaj je podoben, kot če direktor družbe, ki s svojim podpisom kot zakoniti zastopnik sprejema obveznosti za družbo, v lastnem imenu kot porok jamči za te obveznosti.
obseg zapuščine - izločitev gospodinjskih predmetov iz zapuščine - večja vrednost predmetov - trditveno in dokazno breme
Ker je po določilu 33. člena ZD pravilo, da se v tem členu naštete stvari izločijo v korist v zakonu navedenih zapustnikovih svojcev, je na tistem, ki meni, da ni podlage za izločanje, dokazno in trditveno breme.
Oškodovanci, ki so dosegli oprostitev obtožbe za kaznivo dejanje, v revizijskem postopku na podlagi Zakona o popravi krivic (ZPKri, Ur. l. RS, št. 59/96), imajo pravico do povrnitve škode, pravico do rehabilitacije in druge pravice, ki jih po določbah 538. do 546.
člena ZKP imajo osebe, ki so bile neupravičeno obsojene ali jim je bila neutemeljeno odvzeta prostost.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov
Ker je B. B. dolgoletni delavec Okrajnega sodišča v Mariboru, oziroma prej tedanjih sodišč v skladu z vsakokratno zakonsko ureditvijo, so za pravdno zadevo zoper njega podani razlogi po 67. členu Zakona o pravdnem postopku za prenos pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče.
Pavšalno zatrjevanje finančne škode ne pomeni verjetnega izkaza hujših škodljivih posledic. Morebitna izguba bodočega dohodka ali izgubljeni dobiček ni škoda, ki bi jo lahko šteli za hujše škodljive posledice.
Tožnik, ki je prišel iz ZR Jugoslavije, kamor se je priselil v letu 1999 iz Prištine, po lastnih izjavah v ZRJ ni bil preganjan zaradi rasnih, verskih ali političnih razlogov in se tja lahko tudi vrne, ne izpolnjuje pogojev iz 2. in 3. odstavka 1. člena ZAzil za priznanje azila.
nalog za izpraznitev poslovnih prostorov - predpostavke za izdajo naloga za izpraznitev - zamuda s plačilom najemnine
Nalog za izpraznitev poslovnih prostorov lahko ostane v veljavi le, če se potrdijo z 28. členom ZPSPP predpisane predpostavke. Med drugim mora biti ugotovljeno, da je bil toženec ob izdaji izpraznitvenega naloga res v zamudi s plačilom najemnine.
odgovornost za drugega - vzgojnovarstveni zavod - objektivna odgovornost vrtca - izvajanje nadzorstva - skrbnost dobrega strokovnjaka - padec s tobogana - naključje
Pri igri otrok na toboganu ni bilo zagotovljeno varstvo pred padci. Gre za opustitev, zaradi katere v danih okoliščinah delavki zavarovanca tožene stranke nista ravnali tako, kot je bilo treba (170. člen ZOR).
delovno razmerje pri delodajalcu - razporejanje delavcev - pravna podlaga - nujne potrebe delovnega procesa - pravni standard
Okoliščine, povezane ne le z delovanjem in delovnim področjem organizacije, temveč tudi z njenimi statusnimi spremembami ali odločitvami, ki jih je šteti za potrebne v delovnem procesu in s tem kot pravno podlago za razporejanje delavcev, imajo naravo pravnega standarda.
invalidska pokojnina - izpolnitev pogoja zadnjega zavarovanja - predpostavka za uveljvitev pravice do invalidske pokonjine
Izpolnitev pogoja zadnjega zavarovanja je namreč predpostavka za uveljavitev pravice do invalidske pokojnine, ki se praviloma pridobi z dnem, ko so izpolnjeni pogoji, določeni z zakonom. Pravice kot instituti materialnega prava se uveljavljajo z vložitvijo zahtevka pri zavodu. V postopku pri zavodu pa se lahko uveljavijo le, če so izpolnjeni določeni pogoji.
ZPP člen 39, 41, 41/2, 191, 191/1-2, 367, 367/3, 377.
pravica do razlike v plači - vrednost spornega predmeta - revizija - dovoljenost revizije - sosporništvo
Kadar več tožnikov z eno tožbo uveljavlja zahtevke, ki temeljijo na istovrstni dejanski in pravni podlagi, se dovoljenost revizije ocenjuje po vrednosti zahtevka vsakega tožnika posebej. Pravica do revizije nobene od pravdnih strank ne more biti pridobljena le zato, ker so tožeče stranke tožbo vložile skupaj (z eno tožbo).
delovno razmerje pri delodajalcu - razporejanje delavcev
Z izpodbijanim obvestilom je bilo samo določeno (odrejeno) opravljanje drugih opravil v okviru njegovega delovnega mesta. Za tako odredbo pa ni potrebno izpolnjevanje nobenih dodatnih pogojev in posebnih razlogov, saj je določitev drugih opravil odvisna samo od potreb službe, njene organizacije dela in kadrovskih možnosti.
pravica do nadomestila plače - obvezno zdravstveno zavarovanje - začasna zadržanost od dela - prehod delavcev iz zdravstvenega v invalidsko zavarovanje
Z določbo 34. člena ZZVZZ je predpisana izjema glede uživanja pravice zavarovanca do nadomestila plače. Po 2. odstavku tega zakonskega določila zavarovancu ta pravica ne preneha z zaključkom zdravljenja oziroma povrnitvijo delovne zmožnosti, temveč mu gre do dneva pravnomočnosti oziroma dokončnosti določbe ZPIZ o ugotovitvi invalidnosti.
delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje delovnega razmerja - neupravičena odsotnost z dela - bolniški stalež - mnenje zdravniške komisije
Dokler delavec ni seznanjen z mnenjem zdravniške komisije, da mu je bolniški stalež zaključen, ni mogoče trditi, da je z dela izostal neupravičeno. Zato zgolj sklicevanje na mnenje zdravniške komisije, brez ugotovitve, kdaj je delavec zanjo izvedel, ne pomeni, da je delodajalec dokazal obstoj resnega razloga za prenehanje delovnega razmerja.
ZPP (1977) člen 187, 288, 288/2, 335, 335/3, 347.URS člen 49, 74. ZDR (1990) člen 135. Mednarodni pakt o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah člen 6.
delovno razmerje v državnih organih - pogodba o zaposlitvi - presoja zakonitosti pogodbe o zaposlitvi pred sklenitvijo delovnega razmerja - ugotovitvena tožba - pravni interes
Niso podani pogoji za ugotovitveno tožbo po določbi 187. člena ZPP-77, če je v njej tožnik, ki ni bil v delovnem razmerju, zahteval, da sodišče ugotovi, da predlog pogodbe o zaposlitvi ni v skladu z zakonom in Kolektivno pogodbo za negospodarske dejavnosti. Posebni predpisi s področja delovnih razmerij ne določajo, da je v takšnih primerih ugotovitvena tožba dovoljena. Tožnik tudi ne izkazuje pravnega interesa za takšno tožbo, kar izhaja iz načela svobode sklepanja delovnih razmerij (49. in 74. člen Ustave Republike Slovenije, določbe ZDR, 6. člen Mednarodnega pakta o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah). Sodišče lahko ugotovitveno tožbo zavrže ves čas od pripravljalnega naroka dalje, torej tudi na glavni obravnavi (drugi odstavek 288. člena in drugi odstavek 335. člena v zvezi s 347. členom ZPP-77).
ZDR (1990) člen 36f, 36f/3.ZPP člen 318, 318/1-3, 338/2.
delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje delovnega razmerja - trajni presežki - odpravnina - zamudna sodba
Odpravnina trajno presežnim delavcem po svojem temeljnem namenu ni odškodninske narave. Pravica do odpravnine in njeno višino določa zakon in jo je dolžan izračunati in izplačati delodajalec sam na podlagi njemu znanih podatkov o plači delavca in trajanju zaposlitve.
ZDR (1990) člen 17, 17/2, 18. ZTPDR člen 12, 12/2.
delovno razmerje pri delodajalcu - delovno razmerje za določen čas - nadomeščanje začasno odsotnega delavca - transformacija delovnega razmerja
Tožena stranka s pogodbami o zaposlitvi za določen čas praktično ni nadomeščala samo delavca z navedbo njegovega imena in priimka, ampak delavca na delovnem mestu voznik avtobusa. Pri tem je bilo glede na organizacijo dela manj pomembno katerega delavca je nadomeščala, bolj pomembno je bilo, da je šlo za nadomeščanje zaradi zdravstvenega stanja začasno odsotnega delavca. Tako sklepanje pogodb o zaposlitvi za določen čas zato ni bilo v nasprotju z določili 17. člena ZDR.
URS člen 22.ZPP člen 339, 339/1, 350, 350/2, 360, 360/1.
odškodnina zaradi nesreče pri delu - sodni postopek - odločba sodišča druge stopnje o pritožbi - meje preizkusa sodbe prve stopnje - načelo enakega varstva pravic v postopku
Pravici stranke, da se v postopku izjavi, na drugi strani odgovarja obveznost sodišča, da vse navedbe stranke vzame na znanje, da pretehta njihovo pomembnost ter da se do tistih navedb, ki so za odločitev bistvenega pomena, v obrazložitvi sodbe tudi opredeli.