ZTPDR člen 75, 75/2, 75/2-3. ZDR (1990) člen 100, 100/1-5, 100/1-6.
prenehanje delovnega razmerja - delovno razmerje pri delodajalcu - neupravičena odsotnost z dela
Glede na naravo dela in način opravljanja dela, odsotnost z dela ne pomeni vedno le odsotnost z delovnega mesta oziroma iz pisarne v prostorih delodajalca. Kadar prisotnost na delovnem mestu ni nujni pogoj za opravljanje dela, je kot odsotnost z dela mogoče razumeti tudi ravnanje delavca, ki dela ni opravljal po dogovoru z nadrejenimi ali ga sploh ni opravljal.
zastaranje postopka o prekršku - zastaranje pregona - pretrganje zastaranja
Dejanje, ki meri na pregon storilca prekrška, je dejanje organa, pristojnega za postopek o prekršku, izvršeno zato, da se ta postopek začne, nadaljuje in zaključi.
Zgolj pavšalno zatrjevanje morebitnih bodočih dogodkov in sklicevanj na dolgotrajnost sodnih postopkov ne morejo biti podlaga za dejanski zaključek o tem, da je podana verjetnost nastanka hujših škodljivih posledic.
podlage odškodninske odgovornosti - nastanek škode
Čim ene od predpostavk odškodninske obveznosti ni, ni odškodninske odgovornosti. V takšnem primeru sodišču ni treba ugotavljati, ali so ostale tri predpostavke odškodninske obveznosti izpolnjene. Ohranjeno dokazno breme velja samo za ugotavljanje odgovornosti za škodno dejanje.
ničnost - najem - zainteresirane osebe - pravni interes za uveljavljanje ničnosti - odtujitev v zakup dane stvari - privolitev najemnika (zakupnika) - zastaranje najemnin (zakupnin)
Prenos predmeta najema na drugega najemodajalca ni odstop pogodbe po 145. členu ZOR. Zato za njegovo veljavnost ni potrebna privolitev najemnika. Na ničnost po uradni dolžnosti pa pazi sodišče samo v okviru, v katerem se lahko sklicuje nanjo stranka. Ta pa se lahko sklicuje na ničnost samo, če je za to zainteresirana.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS21318
URS člen 38, 29, 29-3.ZKP člen 4, 4/3, 133, 133/1, 143, 236, 236/1-5, 236/2, 252, 265, 265/6, 364, 364/7, 371, 371/1-8, 420, 420/2.KZ člen 8, 8/2, 127, 127/2-1.
nedovoljeni dokazi - priče - oprostitev pričanja - zdravnik kot priča - izvedenstvo psihiatrične stroke - povzetek zdravnikovega pogovora z obdolžencem v izvedenskem mnenju - varstvo osebnih podatkov - podatki iz medicinske dokumentacije - izvajanje dokazov - zavrnitev dokaznega predloga - kršitev pravice do obrambe - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - odvzem prostosti - vštevanje časa v zdravstvenem zavodu v izrečeno kazen - kazniva dejanja zoper življenje in telo - umor na zahrbten način - speča žrtev - neprimeren poskus
S tem ko sodišče povabi lečečega zdravnika in ga pred zaslišanjem pouči, da je oproščen dolžnosti pričanja in na kateri podlagi, ga razreši dolžnosti varovanja poklicne skrivnosti. Na izpovedbo take priče, ki se odloči, da bo pričala, je mogoče opreti sodno odločbo in ne gre za dokaz, ki bi ga sodišče na podlagi 83. člena ZKP moralo izločiti iz spisa.
S tem ko sodišče zdravnika postavi za izvedenca, je zanj s strani sodišča podana odveza varovanja poklicne skrivnosti. Odveza se nanaša tako na informacije, ki jih bo izvedenec pridobil v času po odreditvi izvedenstva, kot tudi na informacije, ki so mu bile že znane ali se nahajajo v zdravstveni dokumentaciji, ki jo bo uporabil ob izdelavi izvedenskega mnenja.
Kadar izvedenec v svojem mnenju povzame vsebino svojega pogovora z obdolžencem o kaznivem dejanju in ga ne shrani le v svojem arhivu, taka izjava procesnopravno nima dokazne vrednosti in ne pomeni nedovoljenega dokaza. O vsebini te izjave bi bil namreč lahko izvedenec ob spoštovanju garancij iz 5. točke 1. odstavka in 2.
odstavka 236. člena ZKP zaslišan kot priča in bi lahko sodišče na tak dokaz oprlo sodno odločbo.
Umor speče žrtve ne bo umor na zahrbten način samo takrat, ko ni nobenega odnosa zaupanja med storilcem in žrtvijo, npr. če nekdo ubije žrtev, na katero po naključju naleti v parku.
Listinske dokaze, ki jih ima in s katerimi dokazuje dejstva, ki jih zatrjuje, mora stranka sodišču predložiti. Ne zadostuje, da se nanje samo sklicuje in čaka, da jo sodišče pozove, naj jih predloži.
Nedokazanost škode izključuje nastanek odškodninske obveznosti.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS21212
URS člen 35.KZ člen 213, 213/1.ZKP člen 144, 144-6.
osebno kaznivo dejanje - sestavljeno kaznivo dejanje - nadaljevano kaznivo dejanje - rop - oškodovanec pri kaznivem dejanju ropa
Konstrukcija nadaljevanega kaznivega dejanja v primerih osebnih kaznivih dejanj je praviloma izključena in načeloma velja, da je toliko kaznivih dejanj, kolikor je oškodovancev. Izjemoma je mogoča le, ko je podana identičnost oškodovanca. Če pa gre za t.i.
sestavljena kazniva dejanja (primer kaznivega dejanja ropa), ki so osebna zaradi tega, ker ima eno od kaznivih dejanj iz zakonskega dejanskega stanu naravo osebnega kaznivega dejanja, pa identičnost oškodovanca, zoper katerega je bila uporabljena sila ali grožnja, ni prevladujoče merilo za opredelitev več dejanj kot nadaljevanega kaznivega dejanja.
Pri nadaljevanem kaznivem dejanju ropa kot (edini) variabilni kriterij ne zadostuje okoliščina, da sta bili posamični dejanji v okviru nadaljevanega storjeni proti vrstnikom. V tem primeru ne gre za izkoriščanje enake priložnosti za storitev kaznivega dejanja ampak za vprašanje morebitne identičnosti oškodovanca. Zgolj ena lastnost, ki je skupna vsem oškodovancem, ne zadostuje zahtevi povezovalnega kriterija.
Ker je bilo v postopku ugotovljeno, da je investitor lastnik zemljišča, na katerem se dovoljuje postavitev garaže, kar izhaja iz zemljiškoknjižnega izpiska, ni podlage za prekinitev postopka samo zato, ker je tožnica v postopku zatrjevala, da ima na zemljišču služnost, pri čemer obstoja služnosti ni izkazala in ugotovitve služnosti v sodnem postopku niti ni zahtevala.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS21205
ZKP člen 420, 420/2.
stek kaznivih dejanj - nadaljevano kaznivo dejanje - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Nekatera od dejanj velike tatvine že po kriteriju, ki zadeva neposredno časovno povezanost z dejanji, ki jih je pravnomočna sodba opredelila kot nadaljevano kaznivo dejanje, ter ob upoštevanju, da so nekatera od njih bila storjena v sostorilstvu z različnima osebama, ne izpolnjujejo vseh elementov, ki bi omogočili zaključek, da skupaj z dejanji, navedenimi v zahtevi za varstvo zakonitosti, tvorijo nedeljivo življenjsko celoto. Sodišče je zato ravnalo pravilno, ko jih ni pravno opredelilo kot eno kaznivo dejanje.
S prikazom razlogov, zaradi katerih naj bi obsojenec v preiskavi priznal to kaznivo dejanje, in trditvijo, da za obsodbo v tem delu ni nobenih dokazov, vložnik napada dejanske zaključke. Teh z zahtevo za varstvo zakonitosti ni mogoče izpodbijati (2. odstavek 420. člena ZKP).
Pravica uporabe stavbnega zemljišča je prenehala z odločbo občine L. iz leta 1974, na podlagi Zakona o razpolaganju z nezazidanim stavbnim zemljiščem (Ur.l. SRS, št. 27/72) in je razlaščencem pripadala pravična odškodnina po Zakonu o razlastitvi. Pravica uporabe je tako prenehala na podlagi predpisa, ki ni naveden v ZDen.
Višina dohodnine in davkov, ki se od nje odštejejo, se ugotavlja po predpisih, ki veljajo na dan 1.1. tistega leta, za katero se dohodnina odmerja, če z ZDoh ni drugače določeno.
Pri presoji, ali je kakšen znak primeren za razlikovanje blaga oz. storitev, se glede na določbo drugega odstavka 18. člena ZIL upoštevajo vse okoliščine, zlasti pa čas in obseg njegove dotedanje uporabe v blagovnem prometu oz. prometu storitev v Republiki Sloveniji.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nasprotje med razlogi sodbe o vsebini zapisnika in samim zapisnikom - začasna odstranitev obtoženca iz sodne dvorane
Sodišče naj bi kršilo določbo 327. člena ZKP, ker da je pričo, ki je bila zaslišana medtem, ko je bil obsojenec začasno odstranjen iz sodne dvorane, takoj po zališanju odpustilo, ne da bi obsojencu omogočilo, da bi ji postavil vprašanja. Navedena kršitev ni podana, saj niti zagovornik niti obsojenec, ki je bil po 320. členu ZKP med drugim opozorjen, da sme pričam postavljati vprašanja, nista zahtevala, da sodišče pričo pozove v sodno dvorano, da bi ji postavila vprašanja.
ZPPSL člen 12, 12/1, 125, 129, 129/3.ZPP člen 39, 39/1, 41, 41/1, 41/2, 374, 374/2, 377, 490.
stečajni postopek - izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - izpodbojna tožba - dovoljenje predsednika senata za vložitev izpodbojne tožbe - dovoljenost revizije - gospodarski spor - objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije
Dovoljenje predsednika stečajnega senata za vložitev izpodbojne tožbe ni sodna odločba. Po ZPPSL za dovoljenje ni predvidena izdaja posebnega sklepa, zato zadošča izdaja dovoljenja v obliki pisma (dopisa).
Kupec ni konkretno navedel, kateri del opreme ni pravilno deloval, zato napake niso bile pravilno grajane. Kupec zato ne more uveljavljati ugovorov zaradi obstoja stvarnih napak.
izstavitev pogodbe o avtorskem delu - stvarna pristojnost
Okoliščina, da se v opredelitvi tožničinih delovnih obveznosti lektorja ne omenja predelava avtorskih del, na značaj spora ne vpliva. Tega opredeljuje trditvena in pravna podlaga, iz katerega spor izhaja.
S tem ko izpodbijani sodbi govorita o uporabljenem situacijskem načrtu, pod čemer je mogoče razumeti edino original te listine, iz načrta v spisu pa je razvidno, da je bila uporabljena njegova fotokopija, je podano precejšnje nasprotje med razlogi sodbe o lastnosti listine in listino samo. To nasprotje pa se nanaša na odločilno dejstvo, to je, ali fotokopija sploh izpolnjuje kriterije javne listine ali pa gre za navadno listino (11. točka 1. odstavka 371. člena ZKP).
Neoverjena fotokopija originalne javne listine nima značaja javne listine, saj je ni izdal za to pooblaščeni izdajatelj. Lahko pa pridobi lastnost listine v smislu določbe 7. odstavka 126. člena KZ, če rabi za dokaz kakšnega dejstva, ki ima vrednost za pravna razmerja.
V kazenskopravnem smislu je ena listina lahko le kriva ali le predrugačena.