dovoljenost revizije - sklep o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje
Sklep, s katerim pritožbeno sodišče ugodi pritožbi, v izpodbijanem delu razveljavi sodbo sodišča prve stopnje, ter zadevo vrne temu sodišču v novo odločanje, ni sklep, s katerim se postopek pravnomočno konča. Zato revizija proti takemu sklepu ni dovoljena.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS21245
ZKP člen 150, 150/1, 151, 151/4, 152, 152/1, 249, 249/1, 371, 371/1-8, 371/1-11, 371/2, 420, 420/2.KZ člen 196.
zahteva za varstvo zakonitosti - zavrnitev dokaznega predloga - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - izvajanje dokazov - nedovoljeni dokazi - neupravičena proizvodnja in promet z mamili - mamilo - kršitev pravice do obrambe - posebne operativne metode in sredstva - izzvana kriminalna dejavnost - uporaba pridobljenih dokazov zoper osebo, zoper katero ukrep ni bil odrejen - strokovno mnenje centra za kriminalističnotehnične preiskave (CKTP) - heroin
Z izvajanjem odrejenih ukrepov iz 1. odstavka 150. člena ZKP zoper obsojenca A.B. in M.G. je bil kot udeleženec pri izvrševanju kaznivega dejanja odkrit tudi obs. R.B. Čeprav zanj ni bila izdana posebna odredba za izvajanje teh ukrepov, je glede na vsebino odredb, s katerima so bile zajete tudi do takrat neugotovljene osebe, bilo mogoče na zakonit način izvajati odrejene ukrepe tudi zoper obsojenca.
Sodišče ni kršilo obsojenčeve pravice do obrambe, ker je zavrnilo dokazni predlog, saj zahteva za varstvo zakonitosti ne pojasni, na katere zaključke pravnomočne sodbe glede odločilnih dejstev bi lahko vplivala neposredna izvedba tega dokaza na glavni obravnavi (2.
odstavek 371. člena ZKP).
Ker center za kriminalističnotehnične preiskave ni bil odrejen za izvedenca v smislu 1. odstavka 249. člena ZKP, njegovega strokovnega mnenja ni mogoče obravnavati kot izvida in mnenja z odredbo postavljenega izvedenca, ampak ga sodišče ocenjuje kot vsak drug dokaz, stranke pa mu lahko oporekajo.
Heroin, ki vsebuje diacetilmorfin in s katerim se ugotavlja čistost mamila, vsebuje tudi primesi kot njegove sestavne dele. Zato ni mogoče sprejeti trditve, da mamilo predstavlja le ugotovljena količina diacetilmorfina in da bi bilo obsojencu mogoče očitati le prodajo v tem obsegu.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS21337
KZ člen 184, 184/2.ZKP člen 236, 288, 398, 420, 420/2.
kazniva dejanja zoper spolno nedotakljivost - kršitev spolne nedotakljivosti z zlorabo položaja - polnoletna oškodovanka - glavna obravnava - katere priče se vabijo na glavno obravnavo - sodba sodišča druge stopnje - pritožba zoper sodbo sodišča druge stopnje - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Ker je bila oškodovanka tudi po polnoletnosti odvisna od staršev, torej tudi od obsojenca, saj je živela doma in so jo starši preživljali, so v ravnanju obsojenca, čeprav izvršenem po hčerkini polnoletnosti, podani vsi znaki kaznivega dejanja kršitve spolne nedotakljivosti z zlorabo položaja po 2. odstavku 184. člena KZ.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS21343
URS člen 29, 29-3.KZ člen 11.ZKP člen 252, 252/4, 265, 371, 371/2, 420, 420/2, 424, 424/1.
silobran - zloraba pravice do silobrana - izvedenstvo - izvedenstvo psihiatrične stroke - preiskava - izvajanje dokazov v preiskavi - zavrnitev dokaznega predloga - kršitev pravice do obrambe - načelo proste presoje dokazov - zahteva za varstvo zakonitosti - obseg preizkusa kršitev zakona - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Če storilec namenoma ustvari položaj, v katerem pod pretvezo silobrana ali kakšnega drugega razloga izključitve protipravnosti drugega poškoduje ali mu vzame življenje, gre za zlorabo pravice do silobrana. V takem primeru ostaja povzročitev prepovedane posledice protipravna.
Ker je obramba na glavni obravnavi dokazne predloge ponovila in jih celo razširila, dejstvo, da preiskovalni sodnik od senata ni zahteval, naj odloči o dokaznih predlogih obrambe, s katerimi se ni strinjal, ni vplivalo na zakonitost sodbe.
Sodišče ni izrecno obrazložilo, zakaj je zavrnilo dokazne predloge za zaslišanje nekaterih prič. Zahteva za varstvo zakonitosti te kršitve ne uveljavlja kot bistvene kršitve določb kazenskega postopka po 11. točki 1. odstavka 371. člena ZKP ampak kot kršitev pravic obrambe po 2. odstavku citiranega člena. Ker je Vrhovno sodišče vezano na določbo 1. odstavka 424. člena ZKP, zagovornik pa v zahtevi za varstvo zakonitosti ni obrazložil, zakaj je neizvedba naštetih dokazov vplivala na zakonitost sodbe, kršitev ni podana.
izvajanje dokazov - zavrnitev dokaznega predloga - kršitev pravice do obrambe - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - obseg preizkusa kršitev zakona
Ker je zahteva za varstvo zakonitosti samostojno izredno pravno sredstvo, se sodišče po 1. odstavku 424. člena ZKP pri odločanju o njej omeji le na preizkus tistih kršitev zakona, na katere se sklicuje vložnik. Glede na to pa mora določno opredeliti, katere so tiste okoliščine, ki utemeljujejo očitek, da je podana zatrjevana bistvena kršitev določb postopka.
denacionalizacija stanovanjskih in poslovnih zgradb - upravičenost do denacionalizacije - izkazanost pravnega nasledstva
S tem, ko je prišlo do spremembe pravne osebe v zasebni lasti v Državni zavod, njeno premoženje pa v splošno ljudsko premoženje, je bila pretrgana pravna kontinuiteta, zato Državni zavod ni pravni naslednik te pravne osebe.
ZUS člen 16, 59, 73. ZUP (1986) člen 12.ZDen člen 3, 3/1-8. ZNZGP člen 7a. ZPP (1999) člen 328.
denacionalizacija kmetijskih zemljišč
Upravni organ ne presoja zakonitosti akta o podržavljenju, temveč ugotavlja, ali je podana podlaga za denacionalizacijo, pri čemer najprej ugotovi, ali so podani pogoji za uvedbo postopka po ZDen.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - uveljavljanje neprimernosti izrečene kazenske sankcije
Ocena okoliščin, ki govori v prid izreku pogojne obsodbe, sodi na področje ugotavljanja dejanskega stanja. Iz tega razloga pa zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče vložiti (2. odstavek 420. člena ZKP).
Kadar je zemljišče, ki se zaradi gradnje avtoceste razlašča, pridobilo status nezazidanega stavbnega zemljišča že pred izdajo Uredbe Vlade RS o lokacijskem načrtu za avtocesto, je razlastitveni upravičenec dolžan lastniku zagotoviti drugo enakovredno nepremičnino ali pa plačati odškodnino po cenitvi za nezazidljivo stavbno zemljišče.
Zakon o urbanističnem planiranju člen 23. ZUS člen 74.
lokacijsko dovoljenje - odločanje prvostopnega sodišča na podlagi nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja - bistvena kršitev določb postopka
Če je bilo zemljišče v času odločanja že pozidano na podlagi pravnomočnega lokacijskega dovoljenja, obnova postopka za izdajo lokacijskega dovoljenja za gradnjo stanovanjske hiše kot celote pa ni bila uvedena, v obnovljenem postopku zaradi spremembe lokacijskega dovoljenja za odločitev ni bistvena le okoliščina, da je bilo konkretno zemljišče pred zazidavo v območju, kjer gradnja ni dopustna.
Če sodišče v izreku ne navede tožbenega zahtevka, o katerem odloči, preizkus sodbe ni mogoč, izrek sam pa je nerazumljiv. S tem je storjena absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.
V primeru delne zavrnitve zahtevka in delne ugoditve zahtevku je potrebno določno opisati, v katerem delu je sodišče tožbenemu zahtevku ugodilo in enako določno tudi v katerem delu ga je zavrnilo, vse dokler o zahtevku ni odločeno v celoti.
ZOR člen 192, 192/1, 200, 203. ZPP (1977) člen 190.
avtomobilska škoda - povrnitev gmotne in negmotne škode - višina denarne odškodnine - deljena odgovornost - enako varstvo pravic - pristojnost slovenskega sodišča - sprememba tožbe
Izvajanje manevra obračanja vozila, za katerega je tožnik vedel, da ne deluje brezhibno, na zelo prometni cesti, brez dvoma predstavlja zelo neprevidno in nepremišljeno ravnanje voznika takega vozila. Zato revizijsko sodišče glede pravne pravilnosti odločitve, da je tožnik do 25 odstotkov soprispeval k temu, da je prišlo do škodnega dogodka in nastanka škode, nima nobenih pomislekov. Konkretna revizijska trditev toženke, da bi morali sodišči pri odmeri višine odškodnine upoštevati merila, ki veljajo za odmero odškodnine za nepremoženjsko škodo v Republiki Hrvaški, pa ni utemeljena. Tožnik je zahteval sodno varstvo pri sodišču v Republiki Sloveniji. Zaradi enakega obravnavanja oškodovancev, ki lahko zahtevajo sodno varstvo v Republiki Sloveniji, sta sodišči prve in druge stopnje pri odmeri denarnega zadoščenja za nepremoženjsko škodo lahko uporabili le tiste kriterije in merila, ki veljajo v Republiki Sloveniji, saj sta lahko tožniku le na ta način nudili takšno sodno varstvo, kot ga nudijo drugim oškodovancem slovenska sodišča v podobnih primerih.
ZDen člen 6, 6/2, 71, 71/2.ZUP člen 114, 114/2, 114/3, 123.
stroški postopka
Postopek denacionalizacije se uvede na zahtevo stranke. Stranka, ki je zahtevala uvedbo postopka, je torej tak postopek povzročila. Zato ni utemeljeno njeno sklicevanje na določbo 2. odstavka 114. člena ZUP za povrnitev stroškov postopka.
Ugovor, da sodišči nista v zadostni meri upoštevali poteka časa od škodnega dogodka do izdaje prvostopenjske sodbe, ni utemeljen.
Sodišče druge stopnje je pravilno ugotovilo, da je bila tožniku, ki je utrpel le lažje poškodbe, ob upoštevanju večletnega čakanja, dosojena "solidna" odškodnina. Glede na to, da se tožena stranka ni pritožila, pritožbeno sodišče v pravnomočni del sodbe sodišča prve stopnje ni moglo poseči. Sicer pa revizijske trditve, da je tožnik dolgo čakal na odškodnino samo zaradi ravnanja tožene stranke in sodnega uveljavljanja odškodnine, niso povsem točne. Ne upoštevajo namreč ravnanj tožnika samega, ki so tudi vplivala na to, da tožnik odškodnine ni prejel prej. Če je tožnik v pogajanjih pred vložitvijo tožbe zahteval plačilo tolikšne odškodnine, kot jo zahteva še v reviziji, je povsem jasno, da tožena stranka dogovora ni bila pripravljena skleniti, saj bi se z njim zavezala tožniku izplačati odškodnino, ki bi bistveno odstopala (seveda navzgor) od drugih podobnih primerov. Revizija posebej izpostavlja, da je do škodnega dogodka prišlo v letu 1995, pri tem pa ne omeni, da je bila tožba vložena 9.6.1997. Sodišče prve stopnje z obravnavanjem zadeve ni odlašalo. Razpisane so bile obravnave na katerih so se izvajali dokazi. Tu pa je prišlo do zapletov, ki so izključna posledica tožnikovih ravnanj. On je bil namreč tisti, ki se je upiral celo izvedbi dokaza z izvedencem, ki naj bi podal svoje mnenje v sodnem postopku in vztrajal le pri izvedbi dokaza z izvedenskim mnenjem, ki je bilo izdelano pred začetkom sodnega postopka. Izvedence, ki jih je postavilo sodišče, je izločal. Kljub temu je sodišče prve stopnje obravnavanje zaključilo 18.10.1999, kar, ob upoštevanju vseh zapletov v postopku, ne more predstavljati sojenja v nerazumnem roku.
Pritožbeni in revizijski postopek pa sta bila v teku zaradi rednih in izrednih pravnih sredstev, ki jih je imel tožnik seveda pravico vložiti. Na koncu se je pokazalo, da tožnikova pravna sredstva niso bila utemeljena. To pa pomeni, da je bilo tisto, kar v tožnikovem primeru predstavlja pravično denarno zadoščenje za pretrpljene telesne bolečine in prestani strah, tožniku prisojeno že 18.10.1999 in ne šele z zavrnitvijo njegove pritožbe oziroma revizije.
kazniva dejanja zoper varnost javnega prometa - povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti - prilagoditev hitrosti vožnje razmeram na cesti - nezavestna malomarnost
Odsotnost vozniških izkušenj, nepravilne namestitve pnevmatik, ki so na mokri cesti še dodatno destabilizirale vozilo, in nepoznavanje predmetnega ovinka govorijo v prid zaključku, da bi se obdolženec moral in tudi mogel zavedati, da zaradi neprilagojene hitrosti lahko pride do nesreče.
ZDen člen 4, 44, 44/1, 72, 72/1. ZUS člen 72, 72/3, 74.
vrednotenje nepremičnin
Sodišče prve stopnje bi moralo svojo odločitev opreti na vrednotenje podržavljenega premoženja v času podržavljenja in ob upoštevanju njegove sedanje vrednosti oziroma navesti, katere cenitve in vrednosti je primerjalo med seboj ter jih uporabilo za svojo odločitev. Sodba v tem delu nima razlogov in se zato ne more preizkusiti.