2.

VSL sklep I Cp 3325/2005

30.11.2005

stvarno pravo - civilno procesno pravo

VSL51219

ZTLR člen 4, 4/1, 7, 7/1, 75, 78, 4, 4/1, 7, 7/1, 75, 78. ZPP člen 192, 192/1, 192/2, 357, 192, 192/1, 192/2, 357.

motenje posesti - ekonomski interes - smrt motilca dejanja - dediči motilca dejanja - podredni tožbeni zahtevek - subjektivna kumulacija zahtevkov

Tožeča stranka, ki s tožbo zahteva varstvo pred motenjem posesti, ker

je tožena stranka izkopala marjetice in trobentico, nima ekonomskega

interesa za pravdo, zato je treba njen tožbeni zahtevek zavrniti. Če

motilec dejanja umre, mora sodišče v sklepu, izdanem v motenjski

pravdi, v ugotovitvenem delu izreka navesti motilca posesti, medtem

ko morajo biti v restitucijskem in prepovednem delu zahtevka navedeni

dediči motilca posesti, vendar pod pogojem, da je tožena stranka

ustrezno prilagodila tožbeni zahtevek.

Subjektivna kumulacija tožbenih zahtevkom pomeni, da tožeča stranka

zahteva, naj sodišče odloči o utemeljenosti tožbenega zahtevka zoper

drugo (podredno navedeno) toženo stranko, vendar le, če bi bil

zahtevek zoper prvo navedeno toženo stranko pravnomočno zavrnjen. Če

pa je tožbenemu zahtevku zoper primarno navedeno toženo stranko

ugodeno, o tožbenem zahtevku zoper podredno navedeno toženo stranko

ni treba odločati.

 

4.

VSL sodba II Cp 4506/2005

30.11.2005

ODŠKODNINSKO PRAVO

VSL51728

ZPP člen 353, 353. OZ člen 131, 131/1, 154, 154/1, 131, 131/1, 154, 154/1.

odškodninska odgovornost - dokazna ocena

Ker je odgovornost zavarovanca tožene stranke za prometno nezgodo dne

1.3.2005 po določbi 1. odst. 154. člena v zvezi s 1. odst. 131. člena

OZ krivdna, je obe sporni predpostavki odškodninske odgovornosti -

telesne bolečine in strah ter vzročno zvezo med njimi in prometno

nezgodo dne 1.3.2003 - dolžan dokazati tožnik. Ker ni uspel dokazati

ne ene ne druge, je sodišče prve stopnje njegov zahtevek utemeljeno

zavrnilo.

 

6.

VSL sklep I Cp 1692/2004

30.11.2005

nepravdno pravo

VSL50637

ZNP člen 35, 35/2, 122, 126, 35, 35/2, 122, 126. SPZ člen 70, 70/4, 70/5, 273, 273/1, 273/1-2, 273/2, 70, 70/4, 70/5, 273, 273/1, 273/1-2, 273/2.

solastnina - stroški postopka

Skupne stroške postopka za delitev stvari v solastnini predstavljajo

tudi sodne takse za predlog in za sklep.

 

8.

VSL sodba II Cp 574/2005

30.11.2005

ODŠKODNINSKO PRAVO

VSL50078

ZOR člen 200, 203, 200, 203. OZ člen 299, 299.

odškodnina za nepremoženjsko škodo - valorizacija - tek zamudnih obresti

Denarna odškodnina za negmotno škodo ni čista denarna terjatev,

temveč predstavlja denarno satisfakcijo za pravno priznane oblike

negmotne škode, zato bi moralo sodišče ob pravilni uporabi

materialnega prava upoštevati tudi realno vrednost že plačane

akontacije. Višje sodišče je pravdnima strankama prisodilo tudi

zakonske zamudne obresti od odmerjenih stroškov postopka, vendar šele

od zamude dalje, torej od prvega dne po poteku paricijskega roka.

Višje sodišče namreč ocenjuje, da načelno pravno mnenje Vrhovnega

sodišča Republike Slovenije z dne 26.12.1989 ne more biti več podlaga

za odločitev o teku zamudnih obresti. Po tem načelnem pravnem mnenju

je stranka, ki ima v pravdnem, nepravdnem in izvršilnem postopku

pravico do povračila stroškov postopka od nasprotne stranke,

upravičena tudi do obresti od teh stroškov po 1. odstavku 277. člena

ZOR, ki tečejo od izdaje odločbe sodišča, s katero je bila določena

obveznost plačila stroškov in njihova višina (Poročilo št. II/89,

str. 21). To mnenje je bilo sprejeto v času visoke inflacije. Zaradi

spremenjenih razmer zaradi zmanjšanja inflacije zlasti pa zaradi

prenehanja veljavnosti ZOR je treba na novo oceniti, ali je takšna

sodna praksa pravilna. Opozoriti je treba tudi, da je bil na podlagi

citiranega načelnega pravnega mnenja tudi dopolnjen Zakon o

izvršilnem postopku v letu 1990 in je v 20.a členu vseboval določbo o

plačilu zamudnih obresti, ki pa je sedaj veljavni ZIZ nima več. Zato

ni več pravne podlage za odločitev, da tečejo zamudne obresti od

stroškov postopka od izdaje odločbe sodišča dalje. Po 299. členu OZ

dolžnik pride v zamudo, če ne izpolni obveznosti v roku, ki je

določen za izpolnitev. Rok 15 dni za izpolnitev prične teči od

vročitve odločbe dalje, zato lahko zamudne obresti od stroškov

postopka začnejo teči šele prvi dan po poteku paricijskega roka.

 

10.

VSL sklep II Cpg 1046/2005

30.11.2005

IZVRŠILNO PRAVO

VSL07032

ZIZ člen 73, 73/1, 73, 73/1.

odlog izvršbe na predlog tretjega

Sodišče prve stopnje pri odločanju o predlogu za odlog izvršbe na predlog tretjega ni upoštevalo 22. točke odločbe Ustavnega sodišča s številko U-I-110/03-16 z dne 14.04.2004, iz katere je razvidno, da bi moralo pri odločanju o predlogu tretjega za odlog izvršbe, poleg verjetnega izkaza nastanka škode, upoštevati tudi drug kriterij, in sicer verjetnost obstoja zatrjevane pravice tretjega.

 

12.

VSL sklep II Cpg 958/2005

30.11.2005

IZVRŠILNO PRAVO

VSL07051

ZIZ člen 23, 23.

verodostojna listina

Zavarovalna polica ne more biti verodostojna listina, saj ne predstavlja izdanega računa ali s strani odgovorne osebe overjenega izpiska iz poslovnih knjig, oziroma po zakonu overjene zasebne listine.

 

14.

VSL sklep IV Cpg 55/2005

30.11.2005

sodni register

VSL05740

ZGD člen 521, 521/1, 521/3, 521, 521/1, 521/3.

vpis

Pritožba proti sklepu o vpisu pripojitve nima suspenzivnega učinka. Z

vpisom pripojitve pride do nastanka novega subjekta, zato ga je

mogoče izbrisati iz sodnega registra, le v primeru, njegovega

prenehanja, na način kot je previden za prenehanje gospodarskih družb

(stečaj, likvidacija, prenehanje pa določbah ZFPPod). V registrskem

postopku pa bi bilo mogoče na podlagi razveljavljenega sklepa o vpisu

pripojitve le ohraniti obstoj pripojene družbe z dopolnitvijo oziroma

odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti.

 

16.

VSL sklep III Cp 5681/05

30.11.2005

IZVRŠILNO PRAVO

VSL49790

ZIZ člen 189, 189/3, 201, 208, 209, 189, 189/3, 201, 208, 209. ZZK-1 člen 89, 89/2, 134, 89, 89/2, 134.

sklep o domiku - prodajni narok in domik

Pritožnik zahteva, da se v izpodbijani sklep doda še, da ima na

predmetni nepremičnini zastavno pravico, tega pa sodišče prve stopnje

v sklepu o domiku ni bilo dolžno ugotavljati. V sklepu o domiku

sodišče le razglasi, kateremu ponudniku se domakne nepremičnina (3.

odst. 189. člena ZIZ) ter odloči, katere v zemljiški knjigi vpisane

pravice in bremena se izbrišejo ob izročitvi nepremičnine kupcu (209.

člen ZIZ). Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu upoštevalo

vse navedene določbe - odločilo je kateremu ponudniku se predmetna

nepremičnina domakne, o izbrisu v zemljiško knjigo vpisanih pravic in

bremen ob izročitvi nepremičnine kupcu pa v izpodbijanem sklepu ni

navedlo ničesar, saj iz izpiska iz zemljiške knjige za predmetno

nepremičnino (C8 in C10) izhaja, da na predmetni nepremičnini niti ob

izdaji izpodbijanega sklepa, niti kasneje ni bila vpisana nobena

zastavna pravica.

 

18.

VSL sklep II Cp 1855/2005

30.11.2005

DEDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO

VSL50290

ZD člen 128, 210, 210/1, 210/2, 210/3, 212, 212/1, 212/1-1, 128, 210, 210/1, 210/2, 210/3, 212, 212/1, 212/1-1.

napotitev na pravdo - pravno vprašanje - dejansko vprašanje - zahtevek dajalca socialne pomoči

Dedinja trdi, da je v obravnavani zadevi zaradi odločbe Ustavnega sodišča, ki je razveljavilo 128. člen Zakona o dedovanju, zakonodajalec pa v roku, ki mu ga je dalo Ustavno sodišče, nove ureditve ni sprejel, odpadla pravna podlaga, na podlagi katere bi lahko dajalec socialne pomoči prejeto pomoč uveljavljal v zapuščinskem postopku. Vprašanje, ali obstaja pravna podlaga za zahtevek dajalca pomoči ali ne, ni dejansko, temveč pravno vprašanje, zato napotitev na pravdo ni potrebna, temveč mora o njem odločiti zapuščinsko sodišče samo.

 

20.

VSL sklep I Cp 509/2005

30.11.2005

civilno procesno pravo

VSL51195

ZPP člen 87, 87/1, 87/3, 88, 89, 89/1, 89/2, 181, 181/1, 181/2, 274, 274/1, 87, 87/1, 87/3, 88, 89, 89/1, 89/2, 181, 181/1, 181/2, 274, 274/1.

pravni pouk - pooblaščenec - zavrženje pritožbe - ugotovitvena tožba - pravna korist za vložitev

Zakon o pravdnem postopku ne predvideva posebnega opozorila stranki v

pravnem pouku zoper sodno odločbo, ki jo izda okrožno sodišče, da

mora biti v primeru, če bo pritožbo vložila po pooblaščencu,

pooblaščenec oseba iz tretjega odstavka 87. člena, glede na to, da je

tako v postopku pred okrožnim sodiščem kot v postopku pred višjim

sodiščem, pooblaščenec lahko le oseba, ki je opravila pravniški

državni izpit.

Navedene pomanjkljivosti ni mogoče odpraviti z naknadnim lastnoročnim

strankinim podpisom pritožbe oziroma z odobritvijo pritožbe, v smislu

določbe drugega odstavka 98. člena ZPP. Tožnica ni oporočna in ne

zakonita dedinja po zapustnici, zato nima pravne koristi za

ugotavljanje neveljavnosti oporoke zapustnice, s katero je za dedinji

vsega svojega premoženja določila svoji vnukinji.