• Najdi
  • <<
  • <
  • 14
  • od 18
  • >
  • >>
  • 261.
    VSL sodba I Cpg 499/2004
    10.11.2005
    civilno procesno pravo
    VSL07442
    ZPP člen 2, 2/1, 2, 2/1.
    pobotni ugovor
    Vtoževana terjatev znaša 870.661,99 SIT v pobot uveljavljani zahtevek tožene stranke znaša 1.384.871,00 SIT. Ker pa, kot rečeno, tožena stranka ni vložila nasprotne tožbe, prvostopno sodišče ni imelo možnosti za pretresanje navedb o pravici, za katero tožena stranka ni postavila pravovarstvenih zahtevkov.

     
  • 262.
    VSK sklep I Cpg 196/2005
    10.11.2005
    PRAVO DRUŽB
    VSK02277
    ZGD člen 228, 228/1, 228/7, 368, 368/1.
    delitev bilančnega dobička - nujnost delitve - presoja dobrega gospodarstvenika - okoliščine, v katerih družba posluje
    Materialno zmotno je sodišče prve stopnje razlagalo določbo 1. odst. 368. čl. Zakona o gospodarskih družbah (ZGD), ko se je postavilo na stališče, da je delničarjem potrebno vselej razdeliti najmanj dobiček v višini 4% osnovnega kapitala razen, če do tega ne morejo priti zaradi obveznih načinov uporabe dobička, ki so navedeni v 1. odst. 228. čl. ZGD.

     
  • 263.
    VDS sklep Psp 741/2005
    10.11.2005
    SOCIALNO VARSTVO
    VDS03652
    ZPP člen 285, 339/2, 285, 339/2. ZDSS-1 člen 30/1, 72, 73, 74, 78, 81, 84, 30/1, 72, 73, 74, 78, 81, 84.
    zahtevek - višina zahtevka - ponovna odmera
    Tožnik ne v tožbi ne v nadaljnjem postopku pred prvostopenjskim

    sodiščem ni postavil tožbenega zahtevka, zato ni jasno, o kakšnem

    tožbenem zahtevku je prvostopenjsko sodišče odločilo. ZDSS-1 v 1.

    odst. 73. čl. določa, da mora tožba vsebovati tudi zahtevek.

    Glede opredelitve tožbenega zahtevka ima zakon določbe v 2. odst.

    73. člena ZDSS-1, ki jih je potrebno uporabljati v povezavi z

    določbami 285. čl. ZPP o materialnem procesnem vodstvu s strani

    predsednika senata ter o odprtem sojenju, kar bi moralo sodišče

    prve stopnje upoštevati pri sojenju.

    Pri odločanju o pravicah s področja socialne varnosti ne gre za

    denarni zahtevek, ampak za zahtevek za priznanje določene pravice

    ter posledično dajatve (oz. višje dajatve), zaradi česar

    zavarovancem - tožnikom v tovrstnih sporih zahtevka po višini ni

    potrebno postavljati.

    Nerazumljiv izrek sodbe glede na postopkovne posebnosti

    socialnega spora pomeni kršitev po 14. tč. 2. odst. 339. čl. ZPP,

    ki ima vselej za posledico razveljavitev sodbe. Opisanih

    nepravilnosti ni mogoče popraviti z dopolnjeno ali ponovljeno

    izvedbo dokazov oz. z izvedbo drugih procesnih dejanj na

    obravnavi pred sodiščem druge stopnje (1. odst. 30. čl. ZDSS-1),

    saj prvostopenjsko sodišče sploh še ni sodilo o

    materialno-pravnem zahtevku, ki sploh še ni bil postavljen in

    tudi ni odločalo o vprašanju zakonitosti obeh navedenih

    toženčevih odločb.

     
  • 264.
    VSC sklep Cp 1710/2005
    10.11.2005
    civilno procesno pravo
    VSC01175
    ZPP člen 208, 208/1, 208, 208/1.
    prekinitev postopka - nadaljevanje postopka
    Za procesno dejanje s katerim sodnik dediča povabi naj prevzame postopke zadošča, da sodišče to stori v obliki dopisa, zoper katerega pa ni pravnega sredstva.

     
  • 265.
    VDS sklep Pdp 929/2004
    10.11.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03359
    OZ člen 82, 82/1, 82, 82/1.
    pogodba o zaposlitvi - odpravnina - razlaga pogodbe
    Pogodbeno določilo v sporazumu o razveljavitivi PZ, ki določa, da

    delodajalec delavcu izplača 4 bruto plače, ni jasno, saj iz te

    določbe ni razvidno, ali delavcu pripada znesek odpravnine v

    višini 4-ih bruto plač, ali pa le neto znesek po odvodu ustreznih

    dejatev. Zato je potrebno pri razlagi takega pogodbenega določila

    poleg jezikovne razlage upoštevati tudi namen pogodbenikov ob

    sklenitvi sporazma in okoliščine, v katerih je bil sporazum

    sklenjen.

     
  • 266.
    VSK sklep II Cpg 54/2005
    10.11.2005
    IZVRŠILNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSK01891
    ZPP člen 394, 394/1-3, 394, 394/1-3.
    obnova postopka - vročanje pravni osebi - pravna oseba
    Stranka, ki je pravna oseba, ne more biti odsotna. Takšna

    stranka je tudi dolžnik. Kot društvo je pravna oseba

    zasebnega prava, torej gre pri njem lahko le za vprašanje,

    ali je spremenil svoj sedež ali ne, ne more pa biti odsoten

    krajši ali daljši čas. Pravna oseba pa ni isto kot njen

    zakoniti zastopnik; zato, četudi bi se izkazalo, da je bil

    zakoniti zastopnik dolžnika dejansko odsoten v nepretrganem

    trajanju več kot tri mesece, to pri dolžniku ne bi moglo

    predstavljati obnovitvenega razloga po 3. tč. 1. odst. 394.

    čl. ZPP.

     
  • 267.
    VDS sodba Pdp 1412/2004
    10.11.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03344
    ZDR člen 11/1, 110, 110/1, 111, 111/1-2, 11/1, 110, 110/1, 111, 111/1-2.
    odpoved delovnega razmerja - odpoved - vinjenost na delu
    Razlog za podajo izredne odpovedi PZ po 2. alinei 1. odstavka

    111. člena ZDR je podan, saj imel tožnik, zaposlen ne delovnem

    mestu nadzornika centralnega ogrevanja za stanovanjske bloke, v

    delovnem času v krvi več kot 2. promila alkohola. Ker bi delo v

    alkoholiziranem stanju lahko pomenilo veliko nevarnost za ljudi

    in premoženje, delovnega razmerja ni bilo mogoče nadaljevati do

    izteka odpovednega roka (1. odstavek 110. člena ZDR).

    Delodajalec je alkoholiziranost tožnika ugotovil prek

    alkotesta, ki ga je izvedla oseba, ki je imela za to

    opravljen strokovni izpit. Tožnikovo stanje bi lahko

    ugotovila npr. tudi z drugimi dokazi (izpoved prič). Vendar

    pa delodajalec nima pooblastila za odvzem telesnih tekočin

    delavcu (kot npr. odvzem krvi po Zakonu o cestnem prometu),

    zato dejstvo, da alkoholiziranosti tožnika ni ugotavljal z

    analizo krvi, ne pomeni, da je podana izredna odpoved PZ

    nezakonita.

     
  • 268.
    VSL sklep III Cpg 157/2005
    10.11.2005
    STEČAJNO PRAVO
    VSL05739
    ZPPSL člen 163, 164, 165, 163, 164, 165.
    sklep - obseg preizkusa
    Sodišče prve stopnje se v obrazložitvi izpodbijanega sklepa najprej

    sklicuje na osnutek za glavno razdelitev, ki je bil predmet potrditve

    s sklepom z dne 13.7.2005, v nadaljevanju pa uporablja pojem

    "čistopis osnutka delitve stečajne mase", ki naj bi ga 17.9.2005

    izdelal stečajni upravitelj in ki se razlikuje od osnutka, ki je bil

    predmet potrditve dne 13.7.2005. Ker je sodišče prve stopnje v

    nadaljnji obrazložitvi svoje ugotovitve in stališča do ugovorov

    upnikov v celoti opiralo na shemo razdelitve, kot izhaja iz

    "čistopisa osnutka delitve stečajne mase" z dne 17.9.2005, je očitno,

    da ni preizkušalo osnutka, ki je bil predmet potrditve z dne

    13.7.2005, v zvezi s katerim je bil razpisan in oklican narok za

    obravnavanje osnutka za glavno razdelitev. S tem je podana kršitev

    načela kontradiktornosti postopka, kar predstavlja absolutno bistveno

    kršitev psotopka iz 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP in s tem

    razveljavitveni razog iz 1. odstavka 354. člena ZPP v zvezi s 15.

    členom ZPPSL.

     
  • 269.
    VDS sklep Pdp 935/2005
    10.11.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03369
    ZDSS člen 15, 15/1, 15, 15/1. ZPP člen 464, 464/1, 464, 464/1.
    kolektivni delovni spor - arbitražni dogovor - procesna predpostavka
    Reševanje spora pred arbitražo ne predstavlja postopka za mirno

    rešitev spora (kot npr. mediacija), ki je po 15. členu ZDSS

    procesna predpostavka za sodno varstvo, ampak nadomestno obliko

    sodnega varstva, saj je arbitražna odločba glede učinkov

    izenačena s pravnomočno sodno odločbo. Predloga sveta delavcev za

    odpravo kršitev pravic delavcev do sodelovanja pri upravljanju ob

    dejstvu, da sta udeleženca sklenila dogovor o arbitraži, ni

    mogoče zavreči zaradi pomanjkanja procesne predpostavke po 15.

    členu ZDSS, ampak na podlagi 1. odstavka 464. člena ZPP, ker je

    za odločitev v sporu pristojna arbitraža.

     
  • 270.
    VSC sklep Cp 1014/2004
    10.11.2005
    civilno procesno pravo
    VSC01143
    ZGD člen 394, 398, 394, 398. ZPP člen 391, 391/1, 391, 391/1. ZFPPod člen 27, 27/1, 27/1-4, 27, 27/1, 27/1-4.
    res iudicata - procesna predpostavka - pravno nasledstvo - izbris iz sodnega registra
    (Subjektivni) učinki pravnomočnosti sodbe, s katero je bilo razsojeno o obveznostih družbe, ki je bila kasneje izbrisana iz sodnega registra, se raztezajo tudi na ustanovitelje te družbe, kot pravnega naslednika glede na dol. čl. 394 in 398 ZGD in 1. in 4. odst. 27. čl. ZFPPod.

     
  • 271.
    VSK sklep II Cpg 82/2005
    10.11.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSK01425
    ZIZ člen 23, 23/2, 41, 23, 23/2, 41.
    predlog za izvršbo - verodostojna listina
    Iz dokumentacije v spisu ne izhaja, da bi bili sodišču dostavljeni dodatni trije izvodi predloga za izvršbo, kot tudi ne, da bi upnica dostavila verodostojno listino z izvirnikom pečata in podpisa pristojne osebe (2. odst. 23. čl. ZIZ), kar pa je (tudi ob predložitvi zadostnega števila predlogov za izvršbo) nujno potrebno, da se predlog šteje za popolnega (41. čl. ZIZ).

     
  • 272.
    VDS sodba in sklep Pdp 1221/2004
    10.11.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03376
    ZDSS člen 14, 14/1, 14, 14/1. ZPP člen 181, 181/1, 181, 181/1.
    ugotovitvena tožba - odpoved pogodbe o zaposlitvi - odklonitev sprejema
    Skladno s 1. odstavkom 181. člena ZPP, ki se na podlagi 1.

    odstavka 14. člena ZDSS uporablja v postopku pred delovnimi

    sodišči, z ugotovitveno tožbo ni mogoče zahtevati ugotovitve

    dejstva. Zato je potrebno tožbeni zahtevek na ugotovitev

    neveljavnosti vročitve odpovedi zavreči.

     
  • 273.
    VDS sklep Pdp 1358/2005
    10.11.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03323
    ZIZ člen 272, 272/2, 272, 272/2. ZDR člen 111, 111/1, 111/1-6, 111, 111/1, 111/1-6.
    vrnitev na delo - začasna odredba - terjatev - odpoved delovnega razmerja
    predlagana začasna odredba ni utemeljena, ker terjatev ni

    verjetno izkazana, pa tudi iz razloga, ker tožnik predlaga, da

    sodišče z začasno odredbo ugotovi, da mu na podlagi izredne

    odpovedi PZ ni prenehalo delovno razmerje in še traja ter naloži

    toženi stranki, da ga nemudoma vrne na delo, čeprav mu je delovno

    razmerje pri toženi stranki prenehalo že pred vložitvijo predloga

    za izdajo začasne odredbe oz. bi se mu delovno razmerje v vsakem

    primeru izteklo po pogodbi o zaposlitvi, sklenjeni za določen

    čas, v oktobru 2005.

     
  • 274.
    VSL sklep I Kp 1309/05
    9.11.2005
    kazensko procesno pravo
    VSL22691
    ZKP člen 169, 169/7, 169, 169/7.
    uvedba preiskave - utemeljen sum
    Pri odločanju o utemeljenosti suma pri uvedbi preiskave sodišče

    sklepa iz doslej znanih okoliščin, dokazov in podatkov, ki jih je

    predložil državni tožilec, ne more in ne sme pa ocenjevati in

    poglobljeno analizirati posameznih dokazov.

     
  • 275.
    VSK sodba I Cp 1094/2004
    9.11.2005
    civilno procesno pravo
    VSK01546
    ZPP člen 13, 206, 300, 13, 206, 300.
    predhodno vprašanje
    Z nasprotno tožbo toženec ne uveljavlja prejudicialnega vprašanja v razmerju do tožbenega zahtevka v tem sporu.

     
  • 276.
    VSK sodba I Cp 661/2004
    9.11.2005
    obligacijsko pravo
    VSK01825
    ZOR člen 280, 280.
    izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj
    Izpodbijanje ima smisel le, če je predmet, ki ga je tretji (toženec) od dolžnika prejel, še na razpolago. Če predmeta ni na razpolago iz razlogov, za katere je pridobitelj odgovoren (kot npr. v danem primeru, če predmet odsvoji) je dolžan plačati vrednost tega predmeta.

     
  • 277.
    VDS sklep Psp 497/2005
    9.11.2005
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VDS03698
    ZPP člen 280, 280/2, 280, 280/2. ZDSS-1 člen 28, 28/2, 28/5, 28, 28/2, 28/5.
    umik tožbe - vabilo na narok
    Ni mogoče šteti, da je tožeča stranka umaknila tožbo, ker ni

    prišla na poravnalni narok ali na prvi narok za glavno obravnavo

    (2. odstavek 28. člena ZDSS-1), če na narok ni bila pravilno

    vabljena (5. odstavek 28. člena ZDSS-1). Med pravilno vabljenje

    pa se šteje tudi pravočasnost vabljenja na narok, saj je sodišče

    dolžno glavno obravnavo razpisati tako, da stranki ostane zadosti

    časa za pripravo, vendar ne manj kot 15 dni od prejema vabila.

     
  • 278.
    VSL sodba II Cpg 3909/2005
    9.11.2005
    obligacijsko pravo
    VSL50977
    OZ člen 299, 300, 299, 300.
    zamuda dolžnika - zamuda upnika
    Ker je tožena stranka vedela za višino in zapadlost svoje obveznosti

    in je opazila, da trajni nalog ni bil realiziran in da zato

    dogovorjeni obroki ob njihovi zapadlosti niso bili poravnani, svojega

    dolga pa kljub temu ni poravnala, je ob zapadlosti vsakega

    posameznega obroka kupnine prišla v zamudo.

     
  • 279.
    VSL sklep I Cp 1564/2005
    9.11.2005
    civilno procesno pravo
    VSL51225
    ZOdv člen 71, 71/2, 71, 71/2. ZIZ člen 17, 17. ZPP člen 1, 1. Statut odvetniške zbornice Slovenije člen 91, 91/1, 91, 91/1.
    odločba disciplinske komisije Odvetniške zbornice Slovenije - izvršljiva odločba - sodna pristojnost
    Tožnica v obravnavanem primeru zahteva plačilo s pravnomočno odločbo

    disciplinske komisije I. stopnje, ki je njen organ, izrečene denarne

    kazni in povprečnine. V skladu z določbo drugega odstavka 71. člena

    ZOdv je takšna odločba izvršljiva. To pomeni, da zadeva ne sodi v

    okvir odločanja v pravdnem postopku. Namen civilnega pravdnega

    postopka je razrešiti civilni spor, to je doseči avtoritativno

    odločitev o spornem pravnem razmerju oziroma sporni pravici. V

    obravnavenm primeru pa tožnica že razpolaga z izvršljivo odločbo, kar

    v prvi vrsti pomeni, da spora ni. Zato o njenem zahtevku ni mogoče

    odločati v civilnem pravdnem postopku.

     
  • 280.
    VSK sklep I Cp 713/2004
    9.11.2005
    ZEMLJIŠKA KNJIGA
    VSK01499
    ZIZ člen 46, 46/1, 46, 46/1. ZZK-1 člen 86, 86/1, 90, 148, 148/1, 86, 86/1, 90, 148, 148/1.
    zaznamba sklepa o izvršbi
    Zaznamba sklepa o izvršbi se opravi že na podlagi nepravnomočnega sklepa o izvršbi in obvestila izvršilnega sodišča in zanjo ni potrebna pravnomočnost sklepa o izvršbi, niti na zaznambo ne vpliva predlog za odlog izvršbe. Za zemljiškoknjižno sodišče zadošča, da je vpis, ki ga dovoli, skladen z zemljiškoknjižnim stanjem in sklepom o izvršbi (2. odst. 148. člena ZZK-1).

     
  • <<
  • <
  • 14
  • od 18
  • >
  • >>