Dolžnik je v svojem ugovoru zoper sklep o izvršbi navajal, da je upnik nekvalitetno izvedel naročen posel (digitalni tisk katalogov), zaradi česar je bil dogovorjen 30% popust pri plačilu upnikove storitve, vendar dolžnik svojih ugovornih navedb dokazno ni podprl.
Ni utemeljena navedba tožeče stranke, da Krajevna skupnost P., ki je po ugotovitvah sodišča prve stopnje, katerim tožeča stranka niti ne ugovarja, v zemljiški knjigi vpisana kot lastnik spornega poslovnega prostora, ni pravna oseba. Po 18. čl. Zakona o lokalni samoupravi se lahko na območju občine ustanovijo ožji deli občine (krajevne, vaške ali četrtne skupnosti). Po 19.c členu omenjenega zakona statut občine lahko določi, da je ožji del občine pravna oseba javnega prava. Ker je v konkretnem primeru v zemljiški knjigi Krajevna skupnost P. vpisana kot lastnica poslovnega prostora, ki je predmet spora med pravdnima strankama, tožeča stranka res ni izkazala, da bi bila ona lastnica spornega poslovnega prostora.
začasna odredba - regulacijska začasna odredba - osebnostne pravice - nepravdni postopek - pridržanje oseb v psihiatričnih zdravstvenih organizacijah
Pomen začasnih odredb je lahko tudi v varstvu obstoječega stanja oziroma pravne sfere pred grozečim nasiljem oziroma nenadomestljivo škodo - torej v začasni ureditvi pravnega razmerja do izdaje pravnomočne odločbe (ureditvene ali regulacijske začasne odredbe). Ker pa te začasne odredbe niso namenjene omogočanju izvršbe, se uporabljajo tudi v primerih, ko izvršba sploh ne pride v poštev.
Ukrep prisilnega pridržanja bolnika v psihiatrični bolnišnici je logično povezan z zdravljenjem. To zdravljenje je namenjeno odpravi vzrokov, ki so narekovali izrek tega ukrepa. Vendar to ne pomeni neomejenega pooblastila za izvajanje kakršnihkoli ukrepov zdravljenja brez ustreznega nadzora. Osebi z duševno motnjo se sme brez njene privolitve opraviti poseg z namenom zdravljenja te motnje le, kadar bi opustitev takšnega zdravljenja verjetno znatno škodovala njenemu zdravju.
Ker sklep o dedovanju ni dajatvene narave, z njim ni mogoče (mimo dednega dogovora) naložiti enemu od dedičev, naj izplača drugemu dediču določeno denarno terjatev, ki jo ta uveljavlja kot terjatev do zapuščine.
Če med dediči ni soglasja o tem, da gre dejansko za dolg zapuščine, za katerega odgovarjajo dediči do višine podedovanega premoženja, bo moral prizadeti dedič doseči izdajo odločbe v pravdi.
Ni krivde in zato tudi ne odgovornosti za škodo, če toženec ni mogel pričakovati, da bo prišlo do tako nenadnega in silovitega poslabšanja vremena (višja sila) in s tem tudi do potopitve ladje in nastanka škode.
Pritožbeno sodišče ne oporeka tožničinim trditvam, da je za otroka vse skozi skrbela, da se je z njim ukvarjala in veliko časa prebila z njim, vendar pa je po oceni pritožbenega sodišča za zaščito otrokovih koristi bolj pomembno, koga od staršev bo otrok bolj potreboval v prihodnje.