ZZZDR člen 106a, 106a/1, 106a/4, 106a, 106a/1, 106a/4. ZPP člen 409, 409/3, 409, 409/3.
stiki otroka s staršem - aktivna legitimacija
Po 4.odst. 106.a čl. ZZZDR predlog za odločitev o obsegu in načinu izvrševanja stikov lahko vloži otrok, ki je dopolnil 15 let in je sposoben razumeti pomen in pravne posledice svojih dejanj, osebe iz 1.odst. tega člena ali center za socialno delo (CSD).
odškodnina za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - odškodnina
Poškodbe so povzročile zmanjšanje splošnih življenjskih aktivnosti in posledično temu duševne bolečine, ki jih tožnik trpi in ki se nanašajo predvsem na vlaganje povečanih naporov za dosego istega cilja kot prej.
Pritožbeno sodišče ne oporeka tožničinim trditvam, da je za otroka vse skozi skrbela, da se je z njim ukvarjala in veliko časa prebila z njim, vendar pa je po oceni pritožbenega sodišča za zaščito otrokovih koristi bolj pomembno, koga od staršev bo otrok bolj potreboval v prihodnje.
Izpodbijanje ima smisel le, če je predmet, ki ga je tretji (toženec) od dolžnika prejel, še na razpolago. Če predmeta ni na razpolago iz razlogov, za katere je pridobitelj odgovoren (kot npr. v danem primeru, če predmet odsvoji) je dolžan plačati vrednost tega predmeta.
Kupna pogodba, ki jo je sklenil toženec glede spornega dela hodnika oziroma kleti, obstoji in zato vzpostavlja glede sporne kleti navzven razvidne pravne odnose, ki izvirajo iz te pogodbe, na njeni podlagi pa se je toženec vknjižil kot lastnik. Toda glede vprašanja ničnosti se ni moglo sodišče prve stopnje opredeliti, ker tožba ni uperjena zoper obe pogodbeni stranki, ki sta glede tega materialnopravnega vprašanja lahko le enotna in nujna sospornika.
predlog za preložitev naroka - opravičljiv razlog za izostanek z naroka - bolezen stranke
Predlogu toženčeve pooblaščenke za preložitev obravnave zaradi toženčevega zdravstvenega stanja je bilo priloženo zdravniško potrdilo, da se toženec zdravi zaradi reaktivne depresije in predvideva, da bo zdravljenje trajalo še nadaljnja dva meseca. Za preložitev naroka ne zadostuje, da stranka opraviči svoj izostanek, pač pa mora imeti tudi opravičljiv razlog za izostanek. Sodišče prve stopnje je pravilno ocenilo, da trditev, da se toženec naroka ne more udeležiti zaradi zdravstvenega stanja, ni opravičljiv razlog, iz potrdila pa ne izhaja, da toženec zaradi zdravljenja ne more priti na narok in mu prisostvovati. Toženec tudi ni v bolnišnici, kar bi mu preprečevalo udeležbo na naroku. Zdravljenje zaradi določenega depresivnega in anksioznega stanja pa samo po sebi ne predstavlja opravičljivega razloga za izostanek z naroka.
Ker sklep o dedovanju ni dajatvene narave, z njim ni mogoče (mimo dednega dogovora) naložiti enemu od dedičev, naj izplača drugemu dediču določeno denarno terjatev, ki jo ta uveljavlja kot terjatev do zapuščine.
Če med dediči ni soglasja o tem, da gre dejansko za dolg zapuščine, za katerega odgovarjajo dediči do višine podedovanega premoženja, bo moral prizadeti dedič doseči izdajo odločbe v pravdi.
Zgrešeno je materialnopravno izhodišče prvostopenjskega sodišča, da je rešitev spora odvisna od predhodnega vprašanja poteka meje po predpisih, ki urejajo določitev meje po določbah Zakona o nepravdnem postopku. Sodišče namreč v sodnih postopkih v zvezi z varstvom lastninske pravice mejo med zemljiščema le ugotavlja, ne pa ureja.
V določbi 25. čl. Zakona o sodnih taksah ni podlage, da bi sodišče po tem, ko je bil vložen predlog za obnovo pravnomočno zaključenega postopka, to vrednost lahko zvišalo.