Ker sklep o dedovanju ni dajatvene narave, z njim ni mogoče (mimo dednega dogovora) naložiti enemu od dedičev, naj izplača drugemu dediču določeno denarno terjatev, ki jo ta uveljavlja kot terjatev do zapuščine.
Če med dediči ni soglasja o tem, da gre dejansko za dolg zapuščine, za katerega odgovarjajo dediči do višine podedovanega premoženja, bo moral prizadeti dedič doseči izdajo odločbe v pravdi.
Že samo občasna uporaba sporne poti bi lahko pomenila posest, vendar le v primeru, da bi tožnikoma uspelo izkazati, da že občasna uporaba poti, glede na naravo zemljišča in način in vsebino njegovega izkoriščanja, zadostuje za doseganje namembnosti parcele.
Pritožbeno sodišče ne oporeka tožničinim trditvam, da je za otroka vse skozi skrbela, da se je z njim ukvarjala in veliko časa prebila z njim, vendar pa je po oceni pritožbenega sodišča za zaščito otrokovih koristi bolj pomembno, koga od staršev bo otrok bolj potreboval v prihodnje.
Ni krivde in zato tudi ne odgovornosti za škodo, če toženec ni mogel pričakovati, da bo prišlo do tako nenadnega in silovitega poslabšanja vremena (višja sila) in s tem tudi do potopitve ladje in nastanka škode.
predlog za preložitev naroka - opravičljiv razlog za izostanek z naroka - bolezen stranke
Predlogu toženčeve pooblaščenke za preložitev obravnave zaradi toženčevega zdravstvenega stanja je bilo priloženo zdravniško potrdilo, da se toženec zdravi zaradi reaktivne depresije in predvideva, da bo zdravljenje trajalo še nadaljnja dva meseca. Za preložitev naroka ne zadostuje, da stranka opraviči svoj izostanek, pač pa mora imeti tudi opravičljiv razlog za izostanek. Sodišče prve stopnje je pravilno ocenilo, da trditev, da se toženec naroka ne more udeležiti zaradi zdravstvenega stanja, ni opravičljiv razlog, iz potrdila pa ne izhaja, da toženec zaradi zdravljenja ne more priti na narok in mu prisostvovati. Toženec tudi ni v bolnišnici, kar bi mu preprečevalo udeležbo na naroku. Zdravljenje zaradi določenega depresivnega in anksioznega stanja pa samo po sebi ne predstavlja opravičljivega razloga za izostanek z naroka.
Kupna pogodba, ki jo je sklenil toženec glede spornega dela hodnika oziroma kleti, obstoji in zato vzpostavlja glede sporne kleti navzven razvidne pravne odnose, ki izvirajo iz te pogodbe, na njeni podlagi pa se je toženec vknjižil kot lastnik. Toda glede vprašanja ničnosti se ni moglo sodišče prve stopnje opredeliti, ker tožba ni uperjena zoper obe pogodbeni stranki, ki sta glede tega materialnopravnega vprašanja lahko le enotna in nujna sospornika.
Poleg pogoja, da nepremičnina predlagatelja nima za redno obdelavo ali uporabo potrebne potne zveze z javnim potnim omrežjem ali pa bi bila taka zveza povezana z nesorazmernimi stroški (88.čl. SPZ), je potrebno upoštevati, da je mogoče dovoliti nujno pot le, če se z njo ne onemogoča ali znatno ne ovira izkoriščanje ali uporaba zemljišča po katerem naj bi nujna pot potekala (1.odst. 89.čl. SPZ). Sodišče mora upoštevati potrebe zemljišča, ki pot potrebuje (gospodujočega zemljišča) in tudi, da se zemljišče po katerem naj bi nujna pot potekala (služeče zemljišče) čim manj obremeni.