Zgrešeno je materialnopravno izhodišče prvostopenjskega sodišča, da je rešitev spora odvisna od predhodnega vprašanja poteka meje po predpisih, ki urejajo določitev meje po določbah Zakona o nepravdnem postopku. Sodišče namreč v sodnih postopkih v zvezi z varstvom lastninske pravice mejo med zemljiščema le ugotavlja, ne pa ureja.
V določbi 25. čl. Zakona o sodnih taksah ni podlage, da bi sodišče po tem, ko je bil vložen predlog za obnovo pravnomočno zaključenega postopka, to vrednost lahko zvišalo.
ZIZ člen 239, 240, 240/1, 267, 239, 240, 240/1, 267. ZPP člen 206, 207, 207/2, 206, 207, 207/2.
začasna odredba med prekinitvijo pravdnega postopka
Prepoved opravljanja dejanj iz 2. odst. 207. člena ZPP velja le za pravdna dejanja. Postopek za izdajo začasne odredbe pa je izvršilni postopek, zato ni ovire, da se izvede postopek za izdajo začasne odredbe v pravdnem postopku, ki je prekinjen.
predlog za preložitev naroka - opravičljiv razlog za izostanek z naroka - bolezen stranke
Predlogu toženčeve pooblaščenke za preložitev obravnave zaradi toženčevega zdravstvenega stanja je bilo priloženo zdravniško potrdilo, da se toženec zdravi zaradi reaktivne depresije in predvideva, da bo zdravljenje trajalo še nadaljnja dva meseca. Za preložitev naroka ne zadostuje, da stranka opraviči svoj izostanek, pač pa mora imeti tudi opravičljiv razlog za izostanek. Sodišče prve stopnje je pravilno ocenilo, da trditev, da se toženec naroka ne more udeležiti zaradi zdravstvenega stanja, ni opravičljiv razlog, iz potrdila pa ne izhaja, da toženec zaradi zdravljenja ne more priti na narok in mu prisostvovati. Toženec tudi ni v bolnišnici, kar bi mu preprečevalo udeležbo na naroku. Zdravljenje zaradi določenega depresivnega in anksioznega stanja pa samo po sebi ne predstavlja opravičljivega razloga za izostanek z naroka.
Res je, da je kaznivo dejanje ogrožanja varnosti po 1.odst. 145.čl. KZ predlagalni delikt, vendar pa pritožnik v zvezi s tem zmotno misli, da potrebnega predloga za kazenski pregon v obravnavani kazenski zadevi oškodovanec P.L.P. ni podal. Tak predlog je bil podan dne 30.03.2004 ob 15.10 uri pri Policijski postaji v K., tako, kakor je to razvidno iz zapisnika o sprejemu predloga za pregon kaznivega dejanja, ki se v spisu nahaja na listovni št. 5. Res je, da je policija dne 16.04.2004 pri Okrožnem državnem tožilstvu v K. vložila kazensko ovadbo v smeri drugega kaznivega dejanja, to je preprečitve uradnega dejanja uradni osebi po 1.odst. 302.čl. KZ, za kar pa predlog ni potreben. Pritožnik pri tem očitno spregleda določbo 2.odst. 53.čl. ZKP, v kateri je navedeno, da če je oškodovanec sam podal kazensko ovadbo ali predlog za uveljavitev premoženjskopravega zahtevka v kazenskem postopku, se šteje s tem, da je podal tudi predlog za pregon. To je tudi razumljivo, kajti sama kvalifikacija oziroma pravna označba kaznivega dejanja ne more biti stvar oškodovanca temveč je to v domeni okrožnega državnega tožilca, ki pa je pozneje vložil obtožni predlog v smeri kaznivega dejanja ogrožanja varnosti po 1.odst. 145.čl. KZ. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je oškodovanec P.L.P. s tem, ko je podal kazensko ovadbo, vložil tudi predlog za pregon v smeri kaznivega dejanja ogrožanja varnosti po 1.odst. 145.čl. KZ.
Poleg pogoja, da nepremičnina predlagatelja nima za redno obdelavo ali uporabo potrebne potne zveze z javnim potnim omrežjem ali pa bi bila taka zveza povezana z nesorazmernimi stroški (88.čl. SPZ), je potrebno upoštevati, da je mogoče dovoliti nujno pot le, če se z njo ne onemogoča ali znatno ne ovira izkoriščanje ali uporaba zemljišča po katerem naj bi nujna pot potekala (1.odst. 89.čl. SPZ). Sodišče mora upoštevati potrebe zemljišča, ki pot potrebuje (gospodujočega zemljišča) in tudi, da se zemljišče po katerem naj bi nujna pot potekala (služeče zemljišče) čim manj obremeni.