Upnik je v svojem predlogu navedel, da razširja svoj predlog za izvršbo še z izvršbo na nepremičnino dolžnika. Upoštevaje 30. čl. ZIZ, ki določa sredstva izvršbe za poplačilo denarne terjatve, bi bilo sicer pravilneje, če bi upnik kot sredstvo izvršbe predlagal prodajo nepremičnine dolžnika, namesto da je uporabil termin "izvršba na nepremičnino", vendar pritožbeno sodišče ocenjuje, da iz upnikovega predloga nedvoumno izhaja, katero novo sredstvo izvršbe je ta predlagal. Stališče sodišča prve stopnje, da bi moral upnik navesti, naj sodišče dovoli in opravi izvršbo tako, da opravi rubež nepremičnine, jo vrednostno oceni, zatem proda in mu iz pridobljene kupnine izplača znesek do višine njegove terjatve, pa presega vsebino predloga po 40. čl. ZIZ, saj ta od upnika ne zahteva, da v njem navaja tudi posamezna izvršilna dejanja.
Ni mogoče slediti pritožbi, da bi moral dolžnik v izvršilnem postopku v zvezi z odlogom izvršbe izkazati, da je uspeh revizije mogoč. Zakon zahteva, da dolžnik revizijo vloži, ob tem pa mora izkazati še nastanek nenadomestljive škode ter dejstvo, da je ta škoda večja od tiste, ki zaradi odloga lahko nastane upniku. Presoja o utemeljenosti vložene revizije pa je prepuščena Vrhovnemu sodišču in ne izvršilnemu sodišču.
ZOR člen 378, 378/1, 378, 378/1. OZ člen 355, 355/1, 355, 355/1.
zastarana terjatev
Za terjatve iz 355. člena je OZ predpisal drugačen začetek teka zastaranja, kot ga je določal ZOR za takšne terjatve. Zastaranje začne po OZ teči po poteku leta, v katerem je terjatev dospela.
Sodišče ustavi izvršbo le, če upnik ne predlaga ponovnega rubeža v roku enega leta od dneva neuspešnega rubeža, neuspešen rubež pa je, na kar pravilno opozarja tudi pritožba, le tisti rubež, pri katerem se ne najdejo stvari, ki so lahko predmet izvršbe oz. zarubljene stvari ne zadoščajo za poplačilo upnikove terjatve. Ni pa neuspešen tudi rubež, ki sploh ni bil opravljen, ker izvršitelj v dolžnikovo stanovanje iz katerega koli razloga sploh ni mogel vstopiti in rubeža opraviti.
Čeprav upnik ni bil izrecno pozvan, da naj se o mnenju izjasni, pa to ne pomeni neke kršitve določb postopka, saj mu je bila s tem dana možnost, da pove svoje mnenje, ne glede na to, da ga je sicer v postopku že pojasnil.
odsvojitev poslovnega deleža - vpis v sodni register
Zakon o gospodarskih družbah v 1. odst. 416. čl. določa, da se poslovni deleži lahko odsvojijo in dedujejo, pri čemer je za odsvojitev deleža potrebna pogodba, izdelana v obliki notarskega zapisa (3. odst. 416. čl. ZGD). ZGD ne predpisuje, da odsvojitev poslovnega deleža učinkuje šele z vpisom v sodni register, temveč je za prenos poslovnega deleža odločilna sklenitev pogodbe v obliki notarskega zapisa, medtem ko je vpis spremembe družbenika v sodni register zgolj deklaratornega značaja in ima samo publicitetni učinek.
Morebitna napaka v oceni, ki jo je podal izven pravde B.P., ni vplivala na odločitev sodišča prve stopnje, iz tega razloga pa je tudi sklicevanje tožene stranke na to morebitno napako neupoštevno. Res se je izvedenec I.K. v delu mnenja skliceval na ugotovitve in višino uporabnine, ki jo je ugotovil B.P., vendar pa je očitno do teh svojih ugotovitev prišel po lastnih zapažanjih in na njegove ugotovitve je sodišče prve stopnje tudi oprlo sodbo.
Tožena stranka, ki sicer ves čas govori o stvarnih napakah dobavljenega lesa, ni jasno povedala, katere zahtevke iz 488. člena ZOR zoper tožnika kot prodajalca sploh uveljavlja. Ne drži namreč stališče toženca izraženo v pritožbi, da ni kupec dolžan izrecno izbrati med ponujenimi možnostmi, to je zahtevo za odpravo napake, dobavo nove stvari, znižanje cene ali razdor pogodbe
V sporni pogodbi sta nastopala dva "zastavitelja kot poroka" in bila glede na člen 8 pogodbe hkrati poroka. Dokazno breme, da je njuna obveznost skupno znašala 1/2, je bilo na toženi stranki. Iz 8. člena pogodbe, ki je podlaga obveznosti tožene stranke, ne izhaja, da bi bil dogovor glede odgovornosti za dolg med poroki drugačen, kot ga določa člen 1005 ZOR.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja - uporaba službenega vozila - naklep delavca
Tožnik je huje kršil obveznost iz delovnega razmerja s tem, da ni
spoštoval navodil delodajalca v zvezi z uporabo službenega
vozila, saj ga je uporabil v zasebne namene in brez potnega
naloga. Pri tem je ravnal naklepno, zato je podan razlog za
izredno odpoved PZ po 2. alinei 1. odstavka 111. člena ZDR